Predlog resolucije - B8-1151/2015Predlog resolucije
B8-1151/2015

    PREDLOG RESOLUCIJE o prihodnjem svežnju o letalskem prometu

    4.11.2015 - (2015/2933(RSP))

    ob zaključku razprave o izjavi Komisije
    v skladu s členom 123(2) Poslovnika

    Curzio Maltese, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Paloma López Bermejo, Sofia Sakorafa, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos) v imenu skupine GUE/NGL

    Postopek : 2015/2933(RSP)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    B8-1151/2015
    Predložena besedila :
    B8-1151/2015
    Razprave :
    Sprejeta besedila :

    B8‑1151/2015

    Resolucija Evropskega parlamenta o prihodnjem svežnju o letalskem prometu

    (2015/2933(RSP))

    Evropski parlament,

    –  ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v prvi obravnavi, z dne 12. marca 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju enotnega evropskega neba (prenovitev)[1],

    –  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. julija 2013 o zunanji letalski politiki EU – reševanje prihodnjih izzivov[2],

    –  ob upoštevanju direktive 2009/12/ES z dne 11. marca 2009 o letaliških pristojbinah,

    –  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. aprila 2007 o ustanovitvi skupnega evropskega zračnega prostora,

    –  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2011 o mednarodnih sporazumih o zračnem prometu v okviru Lizbonske pogodbe[3],

    –  ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v prvi obravnavi, z dne 12. marca 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 216/2008 v zvezi z aerodromi, upravljanjem zračnega prometa in navigacijskimi službami zračnega prometa[4],

    –  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. oktobra 2015 o dodelitvi potrebnih pasov radiofrekvenčnega spektra v okviru Svetovne konference o radiokomunikacijah (WRC-15), ki bo potekala od 2. do 27. novembra 2015 v Ženevi, za podporo prihodnjemu razvoju satelitske tehnologije za omogočanje delovanja globalnih sistemov sledenja letalom[5],

    –  ob upoštevanju prihodnjega svežnja zakonodajnih ukrepov za letalstvo, ki ga bo pripravila Komisija,

    –  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

    A.  ker je leta 2012 gospodarstvo letalskega prometa v Evropi neposredno podpiralo 2,6 milijona delovnih mest in prispevalo več kot 2,4 % BDP EU;

    B.  ker število delovnih mest, ki so jih evropske letalske družbe od leta 2012 ukinile ali jih nameravajo ukiniti, znaša več kot 20.000;

    C.  ker morajo Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO), EU in države članice izboljšati različne pravne in finančne predpise, na primer za sistem trgovanja z emisijami znotraj EU, povečanje pravic potnikov, dajatve in nacionalne davke, zmanjševanje hrupa na letališčih in omejitev časa obratovanja;

    D.  ker namerava Komisija do konca leta 2015 pripraviti sveženj ukrepov za letalstvo, v katerem bo opredelila izzive, s katerimi se spopada letalski sektor EU;

    1.  nasprotuje vsakršni privatizaciji in liberalizaciji evropskega letalskega sektorja; poziva države članice, naj podpirajo nacionalne letalske prevoznike;

    2.  poudarja, da je treba ohraniti in okrepiti delovna mesta in delovne pogoje v letalskem sektorju; poudarja, da delovni pogoji vplivajo na varnost v letalstvu; obsoja vsakršno kriminalizacijo delavcev in sindikalistov; podpira delavce pri prizadevanjih, da bi obdržali svojo zaposlitev in ohranili delovne pogoje v različnih državah članicah;

    3.  poudarja, da aeronavtična industrija zelo veliko prispeva k rasti in delovnim mestom v EU, je tesno povezana z letalskim sektorjem EU, ustvarja približno 100 milijard EUR prihodkov letno in neposredno zagotavlja 500.000 delovnih mest;

    4.  poziva, da je treba pritegnitvijo in zadrževanjem izobražene in visoko usposobljene delovne sile okrepiti in uskladiti varnostno verigo, hkrati pa zagotavljati, da se bodo standardi usposabljanja nenehno izboljševali in da vstop v poklic (npr. za pilote) ne bo privedel do oblik zaposlitve, ki bi utegnile ogroziti letalsko varnost, kot so na primer sistemi plačevanja za letenje (P2F);

    5.  priporoča opredelitev koncepta glavnega kraja poslovanja, da bi država podelila operativno licenco v primeru, da je obseg letalskega prometa v njej znaten, v kontekstu usklajevanja sistemov socialne varnosti in delovnega prava pa priporoča, da se opredelitvi domače baze v Uredbi Komisije (EU) št. 83/2014 in Uredbi (EU) št. 465/2012 uskladita; priporoča tudi skrajšanje prehodnega obdobja in razjasnitev položaja letalskega osebja, ki ima več domačih baz;

    6.  priporoča, naj imajo evropska delavska združenja možnost pogajati se o nadnacionalnih kolektivnih pogodbah;

    7.  poziva Komisijo, naj okrepi varstvo delavcev in potrošnikov v primeru stečaja letalskega prevoznika;

    8.  je seznanjen z izzivi pri izvajanju direktive o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela in priporoča, da Komisija opravi revizijo uporabe te direktive, da bi kot standardni model spodbujali neposredno zaposlitev in omejili uporabo netipičnih oblik zaposlitve, ki bi utegnile negativno vplivati na letalsko varnost ter povzročati nesprejemljivo prakso in zlorabe;

    9.  je zaskrbljen zaradi vse pogostejših socialno spornih poslovnih praks, kot so zastave ugodnosti, nepoštena praksa nizkocenovnih letalskih družb in uporabe netipičnih oblik zaposlitve, kot je navidezno samozaposlovanje, sistemi P2F (plačevanje za letenje) in pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti, ki imajo posledice za varnost in bi jih bilo treba prepovedati; meni, da je treba v vseh letalskih dejavnostih ohraniti socialne standarde;

    10.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi izboljšale zdravstvene preglede pilotov, vzpostavile programe medsebojne pomoči med piloti in na podlagi ocene tveganja, navedene v poročilu projektne skupine Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA), izboljšale varnost ter postopke vstopa in izstopa skozi vrata pilotske kabine;

    11.  pričakuje, da bo letalski sveženj obravnaval in zagotovil polno vključitev letališč v evropsko prometno omrežje; opozarja, da mora biti letalski sveženj skladen s sedanjo in prihodnjo zakonodajo o pravicah potnikov, vključno s predlagano direktivo o evidenci podatkov o potnikih, v zvezi z vprašanjem Gibraltarja pa poziva Svet, naj poda stališče, saj tako potniki kot letalski prevozniki želijo jasna pravila;

    12.  ugotavlja, da se evropska letališča spopadajo s precejšnjim pritiskom letalskih družb, ki ne plačujejo polnih stroškov infrastrukture; zato poziva Komisijo, naj na podlagi razvoja dogodkov pripravi nov pravni okvir, ki bi temeljil na skupnih socialnih, ekonomskih in okoljskih dejavnikih; meni, da bi utegnilo biti javno upravljanje letališč pomembno orodje pri rešitvi večine zgoraj navedenih težav;

    13.  poziva države članice, naj si glede na dejstvo, da se bo promet do leta 2030 predvidoma podvojil, v večji meri prizadevajo izboljšati okoljske standarde na letališčih, kot je zmanjšanje hrupa in emisij;

    14.  poudarja, da so letalske povezave relevantne za celoten gospodarski razvoj posameznih regij, zato poziva države članice in Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi izpostavijo, kako pomembna so majhna in regionalna letališča pri preusmerjanju krajših letov na železniški promet, kadar čas potovanja v Uniji ne presega pet ur, saj je to eden od načinov, s katerim bi razbremenili večja letališča in vozlišča prek posrednih povezav; poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami predstavi dolgoročni strateški načrt EU za obravnavo izzivov in priložnosti za regionalna letališča v okviru letaliških in železniških povezav v EU, saj je treba spodbujati povezljivost letalskega in železniškega prometa;

    15.  ugotavlja, da sektor letalskega prevoza ni urejen na svetovni ravni, saj ga Svetovna trgovinska organizacija ne pokriva; poziva Komisijo, naj začne pogajanja z Mednarodno organizacijo civilnega letalstva, da bi se zavzemali za ureditev na svetovni ravni; poudarja, kako pomembna so na svetovni ravni dogovorjena pravila v organizaciji, da bi zmanjšali emisije v letalstvu in sprejeli ukrepe, s katerimi bi pred koncem leta 2016 postavili ustrezne cilje in z ozirom na cilj 2°C dosegli potrebno zmanjšanje emisij;

    16.  je seznanjen z namero o povečanju pristojnosti agencije EASA in pričakuje, da bo spremenjena Uredba (ES) št. 216/2008 (temeljna uredba) zagotovila vzpostavitev celovitega sistema upravljanja varnost in agenciji EASA podelila pristojnosti v zvezi z varnostnimi vidiki varnostnih ukrepov EU, komercialnega prevoza v vesolje ter daljinsko vodenih zrakoplovov; poziva Komisijo, naj agenciji EASA podeli status enotnega letalskega organa v Evropi, saj ji bo zakonodajalec podelil velik nabor pristojnosti;

    17.  poziva Komisijo, naj okrepi vlogo agencije EASA na mednarodnem prizorišču, da bo na enaki ravni kot njene najpomembnejše nasprotne strani, npr. ameriški zvezni organ za letalstvo, in zagotovi, da bo uradno priznana v Mednarodni organizaciji civilnega letalstva, da bi dosegli enotno stališče EU in tako državljanom EU zagotovili višjo raven varnosti v svetu, letalski industriji EU pa omogočili izvoz;

    18.  poziva Komisijo, naj odpravi regulativne ovire za nadzor letalskega prometa s satelitsko tehnologijo, da bi državljanom EU zagotovili življenjsko pomembne storitve, Mednarodno telekomunikacijsko zvezo pa prosi, naj ustrezno razporedi spekter, saj je Mednarodna organizacija civilnega letalstva satelit ADS-B opredelila kot tehnologijo, ki lahko pomaga pri sledenju letalom in nadzoru upravljanja letalskega prometa zunaj najgosteje poseljenih območij, kjer so druge tehnologije za prizemni nadzor upravljanja letalskega prometa omejene; ugotavlja, da bi povečanje učinkovitosti in zmogljivosti upravljanja letalskega prometa, zmanjšanje emisij v letalstvu in znatno povečanje varnosti v letalskem prometu lahko koristilo državam, navigacijskim službam zračnega prometa in letalskim prevoznikom v Evropi in po svetu, pri čemer bi se zmanjšali stroški infrastrukture, evropskemu zračnemu prostoru pa bi zagotovili dodatno plast nadzora, ki bi nadgradila obstoječo;

    19.  poudarja, da so inovacije osnovni pogoj za delovanje evropske letalske industrije, zato priporoča Komisiji, naj upošteva in podpira inovacije na področju upravljanja zračnega prometa (npr. samodejna kontrola zračnega prometa, prosto usmerjanje), uporabe alternativnih goriv, zasnove letal in motorjev (večja učinkovitost, manj hrupa), varnosti letališč (brezdotične rešitve, enkratni varnostni pregled), digitalizacije in multimodalnih rešitev, podpore svetovnim okoljskim rešitvam in zmanjševanja ogljičnega odtisa v letalstvu z okrepitvijo ukrepov, ki jih izvaja sektor in povzročajo neto zmanjšanje emisij;

    20.  poudarja, da bi morala biti pogajanja o celovitih letalskih sporazumih z najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami EU, kot so sosednje države, države ASEAN, Brazilija, Indija, Mehika, Japonska in Turčija, strateški cilj in da bi jih bilo treba pospešiti ali začeti, kadar se zdijo uresničljiva; poudarja, da bi s tem letalskim prevoznikom iz EU zagotovili nove priložnosti in povečali finančno preglednost; vztraja, da je treba, če želimo, da so ti celoviti letalski sporazumi učinkoviti v praksi, vanje vključiti določbo, v kateri bo opredeljeno kaznivo dejanje in pravne posledice kršitve sporazuma;

    21.  poziva Komisijo, naj se čim prej začne pogajati z zalivskimi državami o sporazumu o zračnem prometu, da bi zagotovila enake pogoje evropskim letalskim družbam in letališčem;

    22.  vztraja, da je pri potniškem in tovornem prometu treba zagotoviti varnost na podlagi tveganj, ne pa ukrepe za odziv, da se je treba občutljivih vprašanj varnosti v letalskem prometu lotiti s poštenim in uravnoteženim pristopom, da bi izpolnili potrebe in pričakovanja držav članic, hkrati pa se izognili nezadovoljivim izkušnjam za potnike na letališčih, in poziva k okrepitvi odbora za varnost letalstva (AVSEC) in svetovalne skupine deležnikov za varnost letalstva, da bi oblikovali varnostne ukrepe;

    23.  poziva proračunske organe, naj ohranijo proračun agencije EASA, ki upošteva nove pristojnosti, da bi letalskim prevoznikom v EU dali na razpolago prožna in učinkovita orodja;

    24.  poziva Komisijo, naj vsa zgoraj omenjena vprašanja obravnava v svojem svežnju zakonodajnih ukrepov za letalstvo, ki ga mora pripraviti do konca leta 2015;

    25.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.