Postopek : 2015/2933(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-1152/2015

Predložena besedila :

B8-1152/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 11/11/2015 - 16.2
CRE 11/11/2015 - 16.2
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0394

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 141kWORD 85k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-1146/2015
4.11.2015
PE570.966v01-00
 
B8-1152/2015

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o prihodnjem svežnju o letalskem prometu (2015/2933(RSP))


Ismail Ertug v imenu skupine S&D

Resolucija Evropskega parlamenta  o prihodnjem svežnju o letalskem prometu (2015/2933(RSP))  
B8‑1152/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je leta 2012 gospodarstvo letalskega prometa v Evropi neposredno podpiralo 2,6 milijona delovnih mest in prispevalo več kot 2,4 % BDP EU;

B.  ker so evropske letalske družbe od leta 2012 ukinile ali načrtovale ukinitev več kot 20.000 delovnih mest;

C.  ker se letalske družbe iz EU soočajo s številnimi konkurenčnimi izzivi na notranjih in na zunanjih trgih;

D.  ker so EU in njene države članice sprejele različne pravne in finančne predpise, ki vplivajo na evropski letalski sektor;

E.  ker namerava Komisija do konca leta 2015 pripraviti sveženj o letalskem prometu, v katerem bo poskušala opredeliti izzive, s katerimi se sooča letalski sektor EU;

1.  meni, da bi moral sveženj o letalskem prometu zagotoviti nadvse potreben zagon za bolj trajnostno evropsko letalsko industrijo, izboljšati konkurenčnost tega sektorja, okrepiti evropske letalske družbe, letališča in letalsko industrijo, poskrbeti za enakopravne konkurenčne pogoje na svetovnem trgu in določiti dolgoročno strategijo za evropski letalski sektor;

2.  poziva Komisijo, naj pri pripravi svežnja o letalskem prometu upošteva in vključi prve obravnave Evropskega parlamenta o enotnem evropskem nebu 2+ (SES2+) in o Evropski agenciji za varnost v letalstvu (EASA) (T7-0220/2014 in T7-0151/2014);

3.  poudarja, da letalska industrija veliko prispeva k rasti in delovnim mestom v EU ter je tesno povezana s konkurenčnostjo njenega letalskega sektorja (npr. pozitivna izvozna bilanca, čistejša tehnologija za evropska letala, izvajanje programa SESAR, enotno evropsko nebo (SES), dvostranski sporazumi o varnosti v zračnem prometu, veriga vzdrževanja), poleg tega pa ustvarja približno 100 milijard EUR prihodkov letno in ohranja 500.000 neposrednih delovnih mest; zahteva prosi za proaktivne politike v podporo in razvoju letalske industrije;

4.  poudarja, da so inovacije pogoj za konkurenčno evropsko letalsko industrijo; zato priporoča Komisiji, naj upošteva in podpre inovacije na področjih upravljanja zračnega prometa (avtomatična kontrola zračnega prometa (ATC), prosto usmerjanje), sistemov daljinsko pilotiranega zrakoplova (RPAS), uporabe alternativnih goriv, zasnove letal in motorjev (večja učinkovitost, manj hrupa), varnosti letališč (brezdotične rešitve, enkratni varnostni pregled), digitalizacije in multimodalnih rešitev (računalniško podprte storitve zemeljske oskrbe); poleg tega priporoča Komisiji, naj podpre globalne okoljske rešitve, kot je na svetovnem trgu temelječi ukrep za zmanjšanje emisij CO2 iz mednarodnega letalskega prometa, in da podpre regionalne programe (kot je sistem za trgovanje z letalskimi emisijami (ETS)), da bi jih združila v globalni sistem, okolju prijaznejša letališča (okolju prijazno taksiranje) in nove poslovne modele (kot so program New Distribution Capability (NDC) Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA), samodejno povezovanje letov ali enotne vozovnice);

5.  opozarja na zmanjšanje konkurenčnosti letalskih družb in letališč iz EU v primerjavi s subvencioniranimi prevozniki in letališči iz tretjih držav; v zvezi s tem zahteva proaktivno politiko za zagotavljanje enakopravnih konkurenčnih pogojev z vidika lastništva ter odločno spodbuja države članice, naj izboljšajo svojo nacionalno infrastrukturo, da bi svojim letalskim družbam omogočile boljše pogoje za tekmovanje;

6.  obžaluje, da se je Uredba (ES) št. 868/2004 o varstvu pred nepošteno prakso oblikovanja cen v sektorju letalskega prevoza izkazala kot neprimerna in neučinkovita kar zadeva njeno področje uporabe; poziva Komisijo, naj najpozneje v novembru 2015 objavi analizo vzrokov njenega neizvajanja; poziva Komisijo, naj revidira Uredbo (ES) št. 868/2004, da bi zavarovala pošteno konkurenco v zunanjih odnosih EU na področju letalstva in okrepila konkurenčni položaj letalske industrije EU, učinkoviteje preprečevala nepošteno konkurenco, zagotovila vzajemnost in odpravila nepoštene prakse, vključno s subvencijami in državno pomočjo, ki jih nekatere tretje države namenjajo letalskim družbam in tako izkrivljajo trg; poudarja, da bi morali za rešitev tega spora izboljšati politično strategijo na evropski ravni, predvsem z uporabo pregledne določbe o pošteni konkurenci;

7.  ugotavlja, da se evropska letališča spopadajo z velikim konkurenčnim pritiskom – tako s strani letalskih družb kot s strani konkurenčnih letališč; zato poziva Komisijo, naj to upošteva pri izvajanju direktive o letaliških pristojbinah ter zagotovi koristi za vse deležnike in za potnike;

8.  poziva, naj se v Svetu okrepijo prizadevanja za potrditev predloga uredbe o slotih, da bi – ob pričakovani podvojitvi prometa do leta 2030 – izboljšali zmogljivosti letališč in omogočili nemoteno delovanje letalskega prevoza v Evropi;

9.  poudarja pomen majhnih in regionalnih letališč v Uniji ter njihove vloge pri zagotavljanju kohezije med regijami EU; poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami predstavi dolgoročni strateški načrt EU za spoprijemanje z izzivi in priložnostmi za regionalna letališča v EU, saj bi morala biti regionalna kohezija del strategije EU za rast in delovna mesta;

10.  poudarja, da bi morala biti pogajanja o celovitih letalskih sporazumih z najpomembnejšimi trgovinskimi partnerji EU strateški cilj in da bi jih bilo treba začeti ali pospešiti; poziva Komisijo, naj poskuša od držav članic čim prej pridobiti celovit mandat, da bi zagotovila enakopravne konkurenčne pogoje za evropske letalske družbe in letališča, poskrbela za vzajemnost in vključila učinkovito določbo o pošteni konkurenci;

11.  ugotavlja, da sektor letalskega prevoza ni urejen na svetovni ravni, saj ga Svetovna trgovinska organizacija ne ureja; poudarja pomen pravil, o katerih je dogovor dosežen na svetovni ravni v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), za zmanjšanje emisij v letalstvu in njegovega vpliva na podnebje; priznava, da je ta organizacija zavezana razvijanju globalnih mehanizmov, ki so tržno utemeljeni;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo izvajanje enotnega evropskega neba s sprejetjem svežnja SES2+, saj je sedanja razdrobljenost evropskega zračnega prostora veliko breme za evropske letalske prevoznike;

13.  opozarja, da mora biti sveženj o letalskem prometu skladen s sedanjo in prihodnjo zakonodajo o pravicah potnikov, in poziva Svet, naj sprejme svoje stališče, saj tako potniki kot letalski prevozniki želijo jasna pravila;

14.  poudarja, da ima Evropa enega od najbolj liberaliziranih letalskih trgov na svetu in da konkurenčni boj ne bi smel slabiti socialnih standardov v imenu pridobivanja konkurenčnih prednosti;

15.  pričakuje, da bo sveženj o letalskem prometu zajemal tudi zakonodajo na področju varnosti, ki bo neposredno povezana z delovnimi pogoji v letalskem sektorju, saj mora EU uporabiti ves nabor razpoložljivih notranjih in zunanjih orodij za učinkovitejše varovanje evropske letalske industrije pred nepoštenimi praksami;

16.  zahteva okrepitev in uskladitev varnostne verige, in sicer tako, da se s pomočjo dobrih pogojev dela privabi in zadrži kvalificirana, visoko usposobljena in v prihodnost zagledana delovna sila;

17.  priporoča, da GD MOVE in GD EMPL sodelujeta in da se v sveženj o letalskem prometu vključijo socialne določbe, o čemer se je razpravljalo na konferenci na visoki ravni z naslovom „A Social Agenda for Transport‟ (Socialna agenda za promet), ki jo je organizirala Komisija 4. junija 2015;

18.  priporoča opredelitev koncepta glavnega kraja poslovanja, da bi država podelila operativno licenco, če je obseg letalskega prometa v njej znaten, v okviru usklajevanja sistemov socialne varnosti in delovnega prava pa priporoča, da se opredelitvi domače baze v Uredbi Komisije (EU) št. 83/2014 in Uredbi (EU) št. 465/2012 uskladita; priporoča tudi skrajšanje prehodnega obdobja in razjasnitev položaja letalskega osebja, ki ima več domačih baz;

19.  priporoča pregled izvajanja direktive o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela, da se kot standardni model spodbudi neposredno zaposlovanje in omeji uporaba netipičnih oblik zaposlitve;

20.  predlaga sprejetje ukrepov za boj proti vse pogostejšim socialno spornim poslovnim praksam, kot so zastave ugodnosti in uporaba netipičnih oblik zaposlitve, kot so navidezno samozaposlovanje, sistemi pay-to-fly (plačaj za letenje) in pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti; meni, da bi jih bilo treba prepovedati, saj utegnejo vplivati na varnost; poziva k pregledu opredelitve pojma „glavna poslovna enota“ podjetja, v skladu s katero bi letalske družbe morale dokazati pomembne letalske dejavnosti v določeni državi;

21.  poziva k celovitemu izvajanju programa SESAR, ki zahteva tesno sodelovanje med Komisijo, navigacijskimi službami zračnega prometa, letalskimi prevozniki in letališči ter finančno podporo Komisije; zato poziva k vseobsegajočemu pristopu na vseh področjih letalstva, ki bo pokrival vse faze leta, začenši na tleh, pri čemer bo imela Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) vidnejšo vlogo v okolju enotnega evropskega neba in projekta SESAR in bo urejala varnost, okoljske vidike in uspešnost;

22.  pozdravlja namero o povečanju pristojnosti agencije EASA in pričakuje, da bo spremenjena temeljna uredba (Uredba (ES) št. 216/2008) zagotovila vzpostavitev celovitega sistema upravljanja varnosti in agenciji EASA podelila pristojnosti v zvezi z varnostnimi vidiki varnostnih ukrepov EU, komercialnega prevoza v vesolje ter daljinsko pilotiranih zrakoplovov; poziva Komisijo, naj agenciji EASA podeli status enotnega letalskega organa v Evropi, saj ji bo zakonodajalec podelil velik nabor pristojnosti;

23.  poziva Komisijo, naj okrepi vlogo agencije EASA na mednarodnem prizorišču in zagotovi, da bo uradno priznana v Mednarodni organizaciji civilnega letalstva, s čimer se oblikuje enoten nastop EU, ki bo državljanom EU zagotavljal višjo raven varnosti povsod po svetu ter ohranjal konkurenčnost in izvoz letalske industrije EU;

24.  poziva Komisijo, naj odpravi regulativne ovire za nadzor letalskega prometa s satelitsko tehnologijo, da bi državljanom EU zagotovili življenjsko pomembne storitve, Mednarodno telekomunikacijsko zvezo pa prosi, naj ustrezno razporedi spekter, saj je Mednarodna organizacija civilnega letalstva opredelila satelit ADS-B kot tehnologijo, ki lahko pomaga pri sledenju letalom, tudi za namene upravljanja letalskega prometa, zunaj najgosteje poseljenih območij, kjer so druge tehnologije za prizemni nadzor upravljanja letalskega prometa omejene; poudarja, da bi povečanje učinkovitosti in zmogljivosti upravljanja letalskega prometa, zmanjšanje emisij v letalstvu in znatno povečanje varnosti v letalskem prometu lahko koristilo državam, navigacijskim službam zračnega prometa in letalskim družbam v Evropi in po svetu, pri čemer bi se zmanjšali stroški infrastrukture, evropskemu zračnemu prostoru pa bi zagotovili dodatno plast nadzora, ki bi nadgradila obstoječo;

25.  poziva Komisijo, naj v skladu z oceno tveganja iz poročila delovne skupine agencije EASA sprejme ukrepe za izboljšanje ocen zdravstvenega stanja pilotov ter varnosti in postopkov vstopa in izstopa skozi vrata pilotske kabine;

26.  vztraja, da je pri potniškem in tovornem prometu treba zagotoviti varnost na podlagi tveganj, ne pa ukrepe za odziv, da se je treba občutljivih vprašanj varnosti v letalskem prometu lotiti s poštenim in uravnoteženim pristopom, da bi izpolnili potrebe in pričakovanja držav članic, hkrati pa se izognili nezadovoljstvu potnikov na letališčih, ter da je treba okrepiti odbor za varnost letalstva (AVSEC) in svetovalno skupino deležnikov za varnost letalstva, da bi oblikovali varnostne ukrepe; zato poziva Komisijo, naj opravi študijo izvedljivosti izvajanja sistema predhodnega preverjanja v Evropi, enakovrednega tistemu, ki se izvaja v Združenih državah;

27.  poziva proračunski organ, naj ohrani konkurenčen proračun agencije EASA, ki upošteva nove pristojnosti, da bi letalskim prevoznikom v EU dali na razpolago prožna in učinkovita orodja, s pomočjo katerih bodo lahko konkurenčni v svetovnem merilu; poleg tega poziva države članice in Komisijo, naj povečajo javnofinančno podporo varnosti v letalskem prometu, kar je drugod po svetu, tudi v Združenih državah, običajno, da bi evropskim letališčem omogočili, da znižajo letališke pristojbine in tako okrepijo svoj konkurenčni položaj;

28.  poziva Komisijo, naj vsa zgoraj omenjena vprašanja obravnava v svojem prihodnjem svežnju o letalskem prometu, ki ga mora pripraviti do konca leta 2015;

29.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov