Predlog resolucije - B8-1281/2015Predlog resolucije
B8-1281/2015
Evropski parlament

PREDLOG RESOLUCIJE o novi strategiji za dobrobit živali za obdobje 2016–2020

24.11.2015 - (2015/2957(RSP))

k vprašanju za ustni odgovor B8-1107/2015
v skladu s členom 128(5) Poslovnika

Stefan Eck, Anja Hazekamp, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Helmut Scholz, Sabine Lösing, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Kostadinka Kuneva, Lola Sánchez Caldentey v imenu skupine GUE/NGL
Keith Taylor, Bart Staes v imenu skupine Verts/ALE
Janusz Wojciechowski

Postopek : 2015/2957(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B8-1281/2015
Predložena besedila :
B8-1281/2015
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

B8-1281/2015

Resolucija Evropskega parlamenta o novi strategiji za dobrobit živali za obdobje 2016–2020

(2015/2957(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim je treba pri oblikovanju in izvajanju politik Unije na področju kmetijstva, ribištva, prometa, notranjega trga, raziskav in tehnološkega razvoja ter vesolja v celoti upoštevati zahteve po dobrobiti živali kot čutečih bitij, pri čemer je treba spoštovati zakonodajne ali upravne določbe in ustaljene običaje držav članic zlasti glede verskih obredov, kulturnih tradicij in regionalne dediščine,

−  ob upoštevanju člena 43 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki opredeljuje delovanje skupne kmetijske politike in skupne ribiške politike,

−  ob upoštevanju člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki opredeljuje vzpostavitev in delovanje enotnega trga,

−  ob upoštevanju člena 168(4)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije o ukrepih na veterinarskem in fitosanitarnem področju, katerih neposredni cilj je varovanje javnega zdravja,

−  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o vrednotenju in oceni akcijskega načrta za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010[1],

−  ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 15. februarja 2012 o strategiji Evropske unije za zaščito in dobro počutje živali 2012–2015 (COM(2012)0006/2),

−  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2012 o strategiji Evropske unije za zaščito in dobro počutje živali 2012–2015[2],

−  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2014 o predlogu uredbe o zdravju živali[3],

−  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2014 o predlogu uredbe o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi ter pravil o zdravstvenem varstvu živali, dobrobiti živali, zdravstvenem varstvu rastlin, rastlinskem razmnoževalnem materialu in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, 1829/2003, 1831/2003, 1/2005, 396/2005, 834/2007, 1099/2009, 1069/2009 in 1107/2009, uredb (EU) št. 1151/2012 in [….]/2013 ter direktiv 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES, 2008/120/ES in 2009/128/ES (uredba o uradnem nadzoru)[4],

−  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 28. oktobra 2009 o možnostih označevanja dobrega počutja živali in vzpostavitvi evropske mreže referenčnih centrov za zaščito in dobro počutje živali (COM(2009)0584);

−  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1099/2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi[5],

−  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. julija 2009 o pregledu strategije Evropske unije za trajnostni razvoj v letu 2009 (COM(2009)0400),

−  ob upoštevanju Evropske deklaracije o alternativnih možnostih za kirurško kastracijo prašičev;

−  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o odpornosti na antibiotike[6],

−  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2011 o kmetijstvu EU in mednarodni trgovini[7],

−  ob upoštevanju svoje pisne izjave z dne 15. marca 2012 o določitvi največ 8-urne omejitve za prevoz živali za zakol v Evropski uniji[8],

−  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 23. aprila 2015 v zadevi C-424/13, Zuchtvieh-Export GmbH proti mestu Kempten,

−  ob upoštevanju svoje izjave z dne 13. oktobra 2011 o upravljanju populacije psov v Evropski uniji[9],

−  ob upoštevanju skupne deklaracije o dobrobiti živali, ki so jo Danska, Nemčija in Nizozemska decembra 2014 podpisale v mestu Vught,

−  ob upoštevanju skupne deklaracije o dobrobiti prašičev, ki so jo Švedska, Danska in Nemčija 29. aprila 2014 podpisale v Københavnu,

−  ob upoštevanju sklepov večsektorske, medstrokovne in interdisciplinarne strateške študijske skupine o zoonozah (projekt CALLISTO) z decembra 2014[10],

−  ob upoštevanju sklepov Sveta za kmetijstvo in ribištvo z dne 29. novembra 2010 o dobrobiti psov in mačk,

−  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 576/2013 o netrgovskih premikih hišnih živali[11],

−  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst[12],

−  ob upoštevanju Direktive 2010/63/EU o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene[13],

−  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. novembra 2011 o akcijskem načrtu proti naraščajoči nevarnosti protimikrobne odpornosti (COM(2011)0748),

−  ob upoštevanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst[14],

−  ob upoštevanju Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic[15],

−  ob upoštevanju Direktive Sveta 1999/22/ES o zadrževanju prostoživečih živali v živalskih vrtovih[16],

−  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1739/2005 z dne 21. oktobra 2005 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za premike cirkuških živali med državami članicami[17],

−  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. februarja 2014 o pristopu EU k boju proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami (COM(2014)0064),

−  ob upoštevanju časovnega načrta Komisije za akcijski načrt EU proti trgovanju s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ki je bil objavljen julija 2015,

−  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu ogroženih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi[18],

−  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim[19],

−  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2012 o zaščiti živali med prevozom[20],

−  ob upoštevanju Direktive Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS[21],

−  ob upoštevanju odločitve pritožbenega organa Svetovne trgovinske organizacije v zvezi s prepovedjo EU za trgovanje z izdelki iz tjulnjev, ki navaja, da je trgovino mogoče legitimno omejiti iz moralnih razlogov varstva dobrobiti živali; ob upoštevanju predloga Komisije, da se ukrep prepovedi izdelkov iz tjulnjev uskladi s priporočili Svetovne trgovinske organizacije, hkrati pa prepoved ohrani,

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo  o novi strategiji za dobro počutje živali za obdobje 2016–2020 (O-000141/2015 – B8-1107/2015),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker v veljavni zakonodaji Unije na področju zdravja in dobrobiti živali le te niso obravnavane kot čuteča bitja v skladu s členom 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker se evropski državljani močno zavzemajo za dobrobit živali in želijo kot potrošniki imeti možnost bolj ozaveščene izbire;

C.  ker zakonodaja EU na področju dobrobiti živali prispeva k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev v Uniji ter s tem k dobremu delovanju notranjega trga;

D.  ker se lahko samo na ravni EU rešijo specifična vprašanja v zvezi z zagotavljanjem dobrobiti živali, ne le v sektorju živinoreje, temveč tudi v drugih sektorjih, denimo na področju hišnih živali, enoprstih kopitarjev, prosto živečih in drugih živali, ki se gojijo ali s katerimi se trguje v okviru gospodarske dejavnosti;

E.  ker proizvodnja in potrošnja živil na živalski osnovi predstavljata večinski del rabe virov in znatno vplivata na zdravje in dobrobit živali, javno zdravje, podnebje in okolje;

F.  ker bi bilo treba dobrobit živali še izboljšati na podlagi prevladujočih znanstvenih ugotovitev ter ob ustreznem upoštevanju učinkovitosti in konkurenčnosti živinorejske dejavnosti;

G.  ker je Svetovna organizacija za zdravje živali na svoji generalni skupščini maja 2015 sprejela prvi svetovni standard o dobrobiti krav mlekaric;

H.  ker je dobrobit živali tesno povezana z zdravjem živali in javnim zdravjem;

I.  ker je visoka raven dobrobiti živali pomembna za zagotavljanje trajnosti, čeprav vključuje naložbe in dodatne operativne stroške, ki niso sorazmerno porazdeljeni po prehranski verigi;

J.  ker zaradi čedalje večjega števila eksotičnih živali, ki se gojijo kot domače živali, obstaja nevarnost prenašanja nalezljivih bolezni na domače živali kot tudi možnost škodljivega vpliva na javno zdravje, zdravje živali in dobrobit živali;

K.  ker predpisi EU in nacionalni predpisi o dobrobiti živali zaradi svoje zapletenosti in različnih razlag povzročajo pravno negotovost in lahko zelo škodujejo konkurenčnosti proizvajalcev v nekaterih državah članicah; ker v zvezi z izvajanjem prava EU pomanjkljivo izpolnjevanje zahtev, neusklajeni standardi in pomanjkanje pravnih mejnikov izkrivljajo konkurenco in povzročajo neenake pogoje;

L.  ker predlagana uredba o zdravju živali ne vsebuje jasne opredelitve živinoreje, se lahko zgodi, da bodo države članice ta pojem razlagale zelo različno;

1.  poziva Komisijo, naj čim prej začne izvajati nerešene točke iz strategije Evropske unije za zaščito in dobrobit živali 2012–2015;

2.  opozarja, da se člen 13 Pogodbe uporablja splošno in horizontalno in je kot tak enako pomemben kot določbe o varstvu okolja ali potrošnikov in ima prednost pred politiko notranjega trga;

3.  ugotavlja, da je bilo v več kot 30 letih sprejetih dobrih 30 temeljnih aktov v zvezi z dobrobitjo živali, od katerih mnogi zagotavljajo različne stopnje varstva živali; poudarja, da večina veljavnih aktov ne priznava dovolj, da so živali čuteča bitja, kot določa člen 13 Pogodbe;

4.  je zaskrbljen glede uspešnosti izvajanja in izvrševanja veljavne zakonodaje EU s področja dobrobiti živali;

5.  ugotavlja, da je bilo do zdaj izvedenih samo 9 od 20 ukrepov iz strategije Evropske unije za zaščito in dobrobit živali 2012–2015;

6.  poziva Komisijo, naj predlaga usklajen, posodobljen, celosten in jasen zakonodajni okvir za polno izvajanje zahtev iz člena 13 Pogodbe;

7.  spodbuja Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse skupine živali – rejne, prostoživeče, živali za raziskave, hišne in vodne živali –, zajete pri morebitnem usklajevanju zakonodajnega okvira o dobrobiti živali;

8.  želi zagotovilo, da nobeno usklajevanje zakonodajnega okvira ne bo privedlo do nižjih standardov zaščite živali ali manj ambicioznih ciljev za izboljšanje dobrobiti živali in poziva Komisijo, naj okrepi veljavne standarde na podlagi najnovejših znanstvenih ugotovitev;

9.  poziva Komisijo, naj sprejme prepoved vseh tradicionalnih ali kulturno pogojenih oblik uporabe živali, ki pomenijo zlorabo in trpljenje;

10.  ker veljavni zakonodajni okvir še ni konsolidiran, poziva Komisijo, naj sprejme sekundarno zakonodajo za posamezne druge vrste rejnih živali, kot so enoprsti kopitarji, purani, kunci, pitovni piščanci, jarkice, race, gosi in vodne živali;

11.  poziva Komisijo, naj primerja standarde Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE) za krave molznice s standardi, veljavnimi v Uniji in po potrebi popravi morebitne razlike s pomočjo sekundarne zakonodaje;

12.  poziva Komisijo, naj postopno odpravi omejevalne sisteme baterijske reje za rejne živali in jih nadomesti z izboljšanimi sistemi za zagotavljanje dobrobiti živali, ki bodo izpolnjevali etološke potrebe živali;

13.  poziva Komisijo, naj pregleda veljavna pravila o zaščiti živih živali med prevozom v komercialne namene v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 12. decembra 2012 o zaščiti živali med prevozom in njegove izjave št. 0049/2011; poziva Komisijo, naj pripravi jasna navodila za pristojne organe o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005 v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-424/13;

14.  poziva Komisijo, naj predlaga boljše zakonske zahteve za prašiče, zlasti da bi do leta 2020 odpravili kirurško kastracijo, za povečanje minimalnih prostorskih zahtev, spodbujanje uporabe tal, ki so delno iz letvic, postopno opuščanje posamičnih boksov za breje svinje in spodbujanje hlevov za prosto živino v prasitvenih boksih;

15.  poziva Komisijo, naj sprejme delegirane zakonodajne akte za uskladitev zahtev glede identifikacije in registracije živali, ki se gojijo ali s katerimi se trguje v okviru gospodarske dejavnosti, zlasti psov, mačk, enoprstih kopitarjev in prostoživečih živali, ki jih gojijo kot domače živali;

16.  poziva Komisijo, naj oblikuje, izmenja in razširi znanstveno utemeljene zglede dobre prakse za preprečevanje in humano obvladovanje vnosa invazivnih tujerodnih vrst v državah članicah;

17.  poziva Komisijo, naj prizna, da v cirkuškem okolju ni nikdar mogoče ustrezno zadovoljiti bioloških potreb prostoživečih živali in naj torej uskladi zakonodajo, ki omejuje uporabo prostoživečih živali v cirkusih, ki se že izvaja v 19 državah članicah, in s tem sprejme vseevropsko prepoved prostoživečih živali v cirkusih;

18.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo zoološke zbirke licencirane in jih bodo nadzorovali pristojni organi držav članic za zagotovitev popolne skladnosti z Direktivo 1999/22/ES o živalskih vrtovih v EU, pristojnim organom držav članic pa potrebi zagotovi dostop do usposabljanja in usmerjanja, da bi se izboljšalo izvajanje in izvrševanje nacionalne zakonodaje o živalskih vrtovih;

19.  poziva Komisijo, naj prizna, da razmere v ujetništvu ne morejo nikoli ustrezno zadovoljiti fizičnih, bioloških in vedenjskih potreb kitov in delfinov, kot to zahteva Direktiva 1999/22/ES, in zato priporoči državam članicam, naj prepovejo zadrževanje kitov in delfinov v ujetništvu;

20.  poziva Komisijo, naj se zaveže k financiranju alternativnih metod testiranja brez preskusov na živalih v okviru novih in že obstoječih programov financiranja, kot sta Obzorje 2020 in pobuda za inovativna zdravila;

21.  poziva Komisijo, naj uporabi nove referenčne centre EU za zaščito in dobrobit živali, da bodo z razširjanjem informacij in izmenjavo zgledov dobrih praks ter zagotavljanjem usposabljanja za pristojne organe pomagali pri izvajanju veljavnih pravil, ter uvede uporabo potrjenih kazalnikov o dobrobiti živali;

22.  poziva Komisijo, naj opolnomoči in zaščiti državljane tako, da oblikuje smernice za potrošnike v zvezi z nakupom, prodajo, ponovno nastanitvijo in rejo živali, ki se gojijo ali s katerimi se trguje v okviru gospodarske dejavnosti, zlasti psov, mačk ter prostoživečih živali, ki se gojijo kot domače živali, in enoprstih kopitarjev;

23.  Komisiji izreka pohvalo, ker namerava oblikovati akcijski načrt EU za boj proti trgovini s prostoživečimi živalmi in rastlinami, ter jo spodbuja, naj v akcijski načrt vključi ustrezne določbe o dobrobiti živali, zlasti o zaščiti prostoživečih živali pred učinki trgovine;

24.  poziva Komisijo, naj zagotovi finančna sredstva za znanstvene raziskave o bolj humanih načinih zakola za perutnino in prašiče ter za izobraževalne programe o dobrobiti živali za državljane;

25.  poziva Komisijo, naj opolnomoči potrošnike z razširitvijo pravil o označevanju svežega in zamrznjenega mesa v državi izvora na sveže in zamrznjeno meso enoprstih kopitarjev in vse predelane proizvode iz mesa; poziva Komisijo, naj izvede oceno učinka obvezne metode označevanja mesa in mlečnih izdelkov;

26.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo skupna kmetijska politika v celoti priznavala, da so živali čuteča bitja, in da bo celovito obravnavala težave v zvezi z okoljem in javnim zdravjem, ki nastanejo zaradi pomanjkljive skrbi za dobrobit živali; poziva Komisijo, naj podpre razvoj nove trajnostne prehranske politike, ki bi sprejemala povečanje dobrobiti živalih na kmetijah v povezavi s širitvijo na rastlinah temelječe hrane in potrošnje;

27.  poziva Komisijo, naj pri pogajanjih o dvostranskih trgovinskih sporazumih s tretjimi državami od njih zahteva, da upoštevajo evropske določbe o dobrobiti živali, in sicer tako pri izvozu živine kot tudi mesnih izdelkov na trg Unije;

28.  poziva Komisijo, naj prizna dobrobit živali kot gonilo gospodarskega razvoja; poziva Komisijo, da z razvojno pomočjo tretjim državam nagradi dobre rezultate na področju dobrobiti živali;

29.  poziva, naj se vzpostavi horizontalna, stalna platforma za dobrobit živali za vso Komisijo, ki bo spodbujala sodelovanje, bo v središče postavila izzive v zvezi z dobrobitjo živali in bo spodbujala sodelovanje med deležniki, vključno s civilno družbo;

30.  poziva Komisijo, naj vključi odstavke 6 do 26 te resolucije v novo strategijo Evropske unije za zaščito in dobrobit živali 2016–2020;

31.  poziva Komisijo, naj v tej strategiji opredeli pravne mejnike;

32.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov