Postopek : 2015/2973(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-1356/2015

Predložena besedila :

B8-1356/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 17/12/2015 - 9.13
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0474

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 148kWORD 84k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-1348/2015
9.12.2015
PE573.398v01-00
 
B8-1356/2015

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o razmerah v Burundiju (2015/2973(RSP))


Lola Sánchez Caldentey, Marie-Christine Vergiat, Eleonora Forenza, Barbara Spinelli, Patrick Le Hyaric, Matt Carthy, Martina Anderson, Lynn Boylan, Liadh Ní Riada, Malin Björk, Jiří Maštálka, Estefanía Torres Martínez, Xabier Benito Ziluaga, Miguel Urbán Crespo, Tania González Peñas, Kateřina Konečná v imenu skupine GUE/NGL

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Burundiju (2015/2973(RSP))  
B8-1356/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju revidiranega sporazuma iz Cotonouja ter njegove določbe o demokraciji in človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju mirovnega in spravnega sporazuma iz Aruše za Burundi z dne 28. avgusta 2000,

–  ob upoštevanju burundijske ustave, zlasti člena 96,

–  ob upoštevanju Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

–  ob upoštevanju skupne izjave namestnika generalnega sekretarja Združenih narodov Jana Eliassona, predsednice Afriške unije Nkosazane Dlamini-Zuma in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednice Komisije Federice Mogherini o Burundiju z dne 12. novembra 2015,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Ženevske konvencije iz leta 1951 in njenih dodatnih protokolov,

–  ob upoštevanju zapisnikov z misij in prednostnih področij za ukrepanje Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Sklada Združenih narodov za otroke (UNICEF) v Burundiju, zlasti o vprašanju boja proti lakoti in neustrezni prehranjenosti,

–  ob upoštevanju Direktive 2005/60/EG Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma(1),

–  ob upoštevanju člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije o načelu usklajenost politik za razvoj,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je Burundi ena najmanj razvitih držav na svetu; ker je skoraj polovica (45 %) od 10,6 milijona njegovih prebivalcev stara 15 let ali manj (19,9 % prebivalcev je otrok, starih manj kot pet let); ker je Burundi na lestvici indeksa človekovega razvoja (UNDP) med letoma 2013 in 2014 s 178. mesta zdrsnil na 180. mesto; ker se štirje od petih ljudi v Burundiju preživljajo z manj kot 1,25 USD na dan in ker 66,9 % prebivalstva živi pod pragom revščine;

B.  ker je mirovni sporazum iz leta 2006 končal konflikt, ki je trajal 13 let in terjal 300.000 življenj;

C.  ker so bile v obdobju od leta 2013 do 2015 ključne predsedniške volitve, ki so potekale 21. junija 2015 in so predsedniku Pierru Nkuruzizi zagotovile tretji mandat; ker to pomeni kršitev dogovora iz Aruše, ki določa, da je predsednik republike izvoljen za pet let z možnostjo enkratnega podaljšanja in da nihče ne more tega položaja zasedati več kot dva mandata (člen 7(3)); ker se ukrepi proti opozicijskim strankam zaostrujejo; ker Afriška unija zato ni napotila opazovalcev, da bi spremljali volitve, EU je začasno ustavila volilno misijo v Burundiju, burundijska opozicija pa se je odločila bojkotirati volitve;

D.  ker sta kandidatura predsednika Nkurunzize za tretji mandat in njegova ponovna izvolitev 21. junija 2015 državo pahnili v najhujšo politično krizo po koncu državljanske vojne; ker naj bi bilo po podatkih Združenih narodov od aprila 2015 ubitih najmanj 250 ljudi, več tisoč ranjenih in 200.000 razseljenih;

E.   ker naj bi se po podatkih Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice in drugih organizacij s področja človekovih pravic v državi v obdobju pred in po volitvah izvajale politično motivirane zlorabe in kršitve človekovih pravic ter nasilna dejanja, uperjena proti opozicijskim aktivistom, nevladnim organizacijam, zagovornikom človekovih pravic in zlasti novinarjem; ker je na splošno razširjeno prepričanje, da so ta dejanja skoraj večinoma povezana z državnimi institucijami; ker je burundijska vlada v prvi vrsti odgovorna, da na podlagi spoštovanja načela pravne države, človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava zagotovi stabilnost v državi in zaščiti svoje prebivalstvo;

F.  ker skuša ugandski predsednik Yoweri Museveni v imenu Vzhodnoafriške skupnosti in z vso podporo Afriške unije, Evropske unije in Združenih narodov posredovati in tako spodbuditi dialog znotraj Burundija, da bi poiskali sporazumno in miroljubno rešitev krize v državi;

1.  je izredno zaskrbljen zaradi razmer v Burundiju in poudarja, da so lahko posledice pogubne za vso regijo; poziva k spoštovanju Pakta za varnost, stabilnost in razvoj na območju afriških Velikih jezer in Protokola o nenapadanju in vzajemni obrambi na območju afriških Velikih jezer;

2.  obsoja nedavne nasilne napade in naraščanje števila kršitev človekovih pravic in zlorab, vključno z umori, zunajsodnimi usmrtitvami, kršitvami telesne nedotakljivosti, mučenjem ter drugim krutim, nečloveškim in/ali poniževalnim ravnanjem, samovoljnimi aretacijami in nezakonitimi pridržanji, ter kršitve svobode tiska in izražanja, pa tudi razširjenost nekaznovanja;

3.  poziva k takojšnjemu končanju nasilja, kršitev človekovih pravic in političnega ustrahovanja civilne družbe in nasprotnikov ter k takojšnji razorožitvi vseh oboroženih skupin, povezanih s političnimi strankami, popolnoma v skladu z mednarodnim pravom in človekovimi pravicami;

4.  obžaluje, da je v Burundiju v oboroženih skupinah veliko mladih, zato poziva mednarodno skupnost, naj posebno pozornost nameni podpori njihove ponovne vključitve v družbo in spodbujanju njihove udeležbe v mirnem političnem procesu;

5.  zahteva, da se vse strani v Burundiju vzdržijo vseh dejanj, ki lahko ogrozijo mir in varnost v državi; močno obsoja vse javne izjave, s katerimi se skuša zanetiti nasilje ali sovraštvo proti različnim skupinam burundijske družbe, saj se lahko že tako napete razmere še poslabšajo, in poziva vse akterje, naj takih izjav ne dajejo;

6.  poziva vse sprte strani, naj vzpostavijo potrebne pogoje za obnovitev zaupanja in nastanek narodne enotnosti, in poziva k takojšnjemu nadaljevanju vključujočega in preglednega nacionalnega dialoga, v katerem bodo sodelovali vlada, opozicijske stranke in predstavniki civilne družbe;

7.  poudarja, da bi moral ta dialog, katerega cilje je doseči trajen mir, varnost in stabilnost ter ponovno vzpostavitev demokracije in pravne držav in ki je v interesu državljanov Burundija, temeljiti na sporazumu iz Aruše in burundijski ustavi;

8.  je zelo zaskrbljen zaradi števila žrtev in primerov hudih kršitev človekovih pravic, o katerih se poroča od začetka krize; poziva burundijske oblasti, naj hitro in temeljito preiščejo okoliščine in motive za ta kazniva dejanja ter poskrbijo, da bodo storilci zanje odgovarjali pred sodiščem; poudarja, da se krivci za zlorabe in hude kršitve človekovih pravic ne smejo izogniti kazni;

9.  je zelo zaskrbljen zaradi ekonomskih in socialnih razmer, s katerimi se soočajo vsi burundijski prebivalci, zlasti begunci in razseljene osebe, katerih število bo glede na varnostne težave znotraj države in trenja v sosednjih državah še naprej naraščalo; znova izraža podporo vsem humanitarnim organizacijam na terenu in sosednjim državam gostiteljicam; poziva mednarodno skupnost in humanitarne agencije, naj še naprej zagotavljajo podporo vsem, ki so zdaj zaradi tega konflikta begunci in razseljene osebe; pozdravlja, da se je EU zavezala povečati finančno podporo in humanitarno pomoč, da bi zadostili osnovnim potrebam teh ljudi;

10.  poziva, naj se osnutek zakona o nevladnih organizacijah pregleda in uskladi z mednarodnimi standardi in obveznostmi Burundija ter naj se zagotovijo jamstva, da se bo pravica do miroljubnih demonstracij spoštovala ter da bodo državne varnostne in obrambne sile sorazmerno uporabljale silo; poziva, naj se odlok št. 530/1597 o začasni prekinitvi dejavnosti desetih organizacij s področja človekovih pravic razveljavi in se bančni računi teh organizacij nemudoma odmrznejo, da bodo lahko svobodno opravljale svojo dejavnost; obsoja primer Pierra Claverja Mbonimpaja (aktivista na področju človekovih pravic, ki so ga leta 2014 aretirali, ker je kritiziral oboroževanje mladih Burundijcev in njihovo pošiljanje na vojaško usposabljanje v Demokratično republiko Kongo), na katerega so 3. avgusta 2015 v Bujumburi streljali in ga hudo ranili, njegovega sina in zeta pa so oktobra 2015 ubili;

11.  meni, da je krizo mogoče rešiti zgolj s političnim dialogom na državni in regionalni ravni in da nikakor ne sme služiti za izgovor za ponovno vojaško intervencijo v tej regiji; ker je EU zahtevala začetek posvetovanj v skladu s členom 96 sporazuma iz Cotonouja, da bi preiskali nespoštovanje njegovih bistvenih elementov, in sicer človekovih pravic, demokratičnih načel in pravne države, posvetovanja pa naj bi se pričela 8. decembra 2015;

12.  poziva Mednarodno kazensko sodišče in mednarodne organizacije s področja človekovih pravic, naj še naprej pozorno spremljajo razmere, da bi zbrali pričevanja in ustrezne dokaze;

13.  je še posebej zaskrbljen zaradi izredno pogoste diskriminacije in kriminalizacije oseb LGBTI; ponovno poudarja, da je vprašanje spolne usmerjenosti in spolne identitete del svobode izražanja in pravice posameznika do zasebnosti, ki jo zagotavlja mednarodno pravo o človekovih pravicah, skladno s katerim je treba spoštovati načelo enakosti in nediskriminacije ter zagotavljati svobodo izražanja; zato od burundijske skupščine in vlade zahteva, naj razveljavita člene kazenskega zakonika, ki diskriminirajo osebe LGBTI;

14.  poziva EU in države članice, naj sprostijo sredstva, ki so potrebna za reševanje humanitarne krize na območju afriških Velikih jezer, tesno sodelujejo z organi Združenih narodov in povečajo uradno razvojno pomoč na podlagi mednarodno dogovorjenih načel razvojne učinkovitosti, da bi odpravili vzroke za neenakost, revščino in kronično neustrezno prehranjenost ter dosegli nedavno odobrene cilje trajnostnega razvoja;

15.  meni, da je mogoče težave v Burundiju rešiti samo tako, da se vsem državljanom priznajo enake pravice, rešijo spori, povezani z nadzorom nad rodovitnimi kmetijskimi zemljišči ter brezposelnostjo in revščino, bojem proti korupciji, ekonomsko neenakostjo in diskriminacijo, in se zagotovi, da bodo podjetja prevzela odgovornost in ravnala v skladu z okoljskimi in socialnimi standardi ter človekovimi pravicami, ter se spodbujajo socialne, politične in gospodarske reforme za nastanek svobodne, demokratične in stabilne države, v kateri bo mogoče okrepiti človekovo dostojanstvo;

16.  meni, da pomanjkanje dostopa do državnih naravnih virov za ljudi, vse večja dohodkovna neenakost, naraščajoča brezposelnost, vse slabše socialne razmere in obubožanost ovirajo stabilnost in da bi bilo treba tem vprašanjem v bližnji prihodnosti vsekakor nameniti prednost;

17.  poziva EU in države članice, naj v vseh ukrepih v zvezi z Burundijem dejansko spoštujejo načelo usklajenosti politik za razvoj in zagotovijo, da bodo ukrepi ustrezno usklajeni in ne bodo omajali ciljev zmanjšanja revščine in doseganje ciljev trajnostnega razvoja;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu AKP-EU, Vzhodnoafriški skupnosti in vladam njenih držav članic, institucijam Afriške unije in generalnemu sekretarju Združenih narodov.

(1)

UL L 309, 25.11.2005, str. 15.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov