PREDLOG RESOLUCIJE o 20. obletnici Daytonskega mirovnega sporazuma
9.12.2015 - (2015/2979(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Jozo Radoš, Beatriz Becerra Basterrechea, Izaskun Bilbao Barandica, Dita Charanzová, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Ivan Jakovčić, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Alexander Graf Lambsdorff, Urmas Paet, Marietje Schaake, Jasenko Selimovic, Pavel Telička v imenu skupine ALDE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-1362/2015
B8-1363/2015
Resolucija Evropskega parlamenta o 20. obletnici Daytonskega mirovnega sporazuma
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sklepov Daytonskega mirovnega sporazuma (Splošnega okvirnega sporazuma za mir v Bosni in Hercegovini), ki je bil novembra 1995 dosežen s pogajanji, Republika Bosna in Hercegovina, Republika Hrvaška in Zvezna republika Jugoslavija pa so ga podpisale 14. decembra 1995 v Parizu,
– ob upoštevanju sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Sejdić-Finci iz decembra 2009,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta iz Soluna iz leta 2003, njihove priloge z naslovom Solunska agenda za Zahodni Balkan: premik k evropski integraciji ter stalne zavezanosti Evropske unije spodbujanju stabilnosti in blaginje v Bosni in Hercegovini (BiH), z dolgoročnim ciljem članstva v EU,
– ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani, ki je bil podpisan 16. junija 2008 v Luxembourgu in so ga ratificirale vse države članice EU ter Bosna in Hercegovina,
– ob upoštevanju sklepov sveta o BiH s seje Sveta za zunanje zadeve 15. decembra 2014 v Bruslju, s katerimi je bil vzpostavljen prenovljen pristop EU k BiH, sklepov Sveta o BiH s seje Sveta za splošne zadeve 16. december 2014 v Bruslju, sporočila Komisije z dne 10. novembra 2015 z naslovom Strategija širitve EU (COM(2015)0611) ter priloženega delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Poročilo o Bosni in Hercegovini za leto 2015 (SWD(2015)0249), pa tudi Okvirnega strateškega dokumenta o Bosni in Hercegovini (2014–2017), sprejetega 15. decembra 2014,
– ob upoštevanju skupne izjave, sprejete na 17. medparlamentarnem srečanju med Evropskim parlamentom in parlamentarno skupščino Bosne in Hercegovine, ki je bilo 20. in 21. maja v Strasbourgu,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker se je s pomočjo Daytonskega mirovnega sporazuma, doseženega s pogajanji novembra 1995 in podpisanega 14. decembra 1995 v Parizu, končala tragična štiriletna vojna, sporazum pa je ponudil tudi priložnost za politično in gospodarsko obnovo države;
B. ker je ustava Bosne in Hercegovine (BiH), naložena z Daytonskim sporazumom, ukoreninila razdrobljen in disfunkcionalen institucionalni okvir, zaradi katerega osrednje oblasti nimajo pristojnosti, ki so bistvene za delovanje sodobne države;
C. ker poskusi zagotovitve zunanje pomoči s pomembno prisotnostjo in dejavnostmi mednarodne skupnosti (OZN, EU, Nato) niso pripomogli k razvoju dobro organizirane, bolje delujoče in cvetoče države;
D. ker je sodba v zadevi Sejdić-Finci iz leta 2009 eno od znamenj, da so v BiH potrebne bistvene ustavne reforme, druga jasna znamenja pa so vnovične etnične napetosti, politična stagnacija in upravna razdrobljenost; ker je politični zastoj vodil k trajno visoki brezposelnosti in šibki gospodarski rasti;
E. ker številne etnocentrične politične stranke in voditelji dobivajo zagon v ozračju, ki ga ustvarja sedanji institucionalni in politični zastoj; ker so nekatere politične stranke in nekateri politiki kritični do enotnosti BiH in občasno pozivajo k razpustitvi države ali k večji avtonomiji posameznih entitet;
F. ker EU in mednarodna skupnost odločno zagovarjata suverenost in ozemeljsko celovitost BiH;
G. ker predstavlja stabilizacijsko-pridružitveni sporazum okvir za odnose med EU in BiH ter omogoča postopno vzpostavitev prostotrgovinskega območja med obema stranema; ker sporazum tudi opredeljuje skupne politične in gospodarske cilje ter spodbuja regionalno sodelovanje; ker bo stabilizacijsko-pridružitveni sporazum prispeval tudi k postopni uskladitvi norm in zakonodaje BiH z zakonodajo EU, kar bo koristilo državljanom BiH, saj bodo imeli dostop do bolj kakovostnega, zdravega in varnega blaga;
1. izraža sožalje družinam številnih žrtev in pogrešanih oseb iz vojne v BiH; poziva oblasti BiH, naj še naprej sodelujejo z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) in okrepijo prizadevanja za učinkovito odpravo zamud pri domačih sodbah za vojne zločine, da bi pred sodišče privedli povzročitelje grozodejstev in kršitev človekovih pravic;
2. poudarja, da je bil Daytonski sporazum sicer nujno potreben za takojšnje končanje spopadov, da pa je bistveno začeti proces obsežnega ustavnega pregleda in reform v tej državi, tudi na družbeno-gospodarskem, pravosodnem in drugih področjih; poudarja, da je to pomembno za to, da bi institucionalni okvir te države deloval uspešno in učinkovito ter izpolnjeval obveznosti BiH kot članice Sveta Evrope; poudarja, da bodo te reforme potrebne za izvedbo pristopnih pogajanj z EU;
3. poudarja, da je eno ključnih vprašanj, ki ga je treba obravnavati na področju ustavnih reform, povezano s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Sejdić-Finci, ki jo je treba izvršiti z ustreznimi zakonskimi in ustavnimi spremembami v BiH;
4. je seznanjen s številnimi pobudami – med katerimi nekatere temeljijo na mednarodni udeležbi, druge pa na domači – za začetek dela za spremembo ustave BiH, ki temelji na Daytonskem sporazumu; obžaluje, da prizadevanja doslej niso prinesla zadovoljivih rezultatov zaradi etnocentrične politike voditeljev BiH in nezadostnega udejstvovanja mednarodnih akterjev; poudarja, da morajo vse prihodnje pobude vključiti akterje civilne družbe in upoštevati njihove premisleke, da bi v BiH izgradili vključujočo in odprto družbo;
5. poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj skupaj s komisarjem, pristojnim za širitev, naroči Evropski službi za zunanje delovanje, naj pripravi celovit načrt o tem, kako lahko EU, države članice in drugi mednarodni akterji sodelujejo z vsemi deležniki v BiH, da bi dosegli oprijemljiv napredek pri spremembah ustave in spremembi Daytonskega sporazuma;
6. meni, da mora mednarodna skupnost sodelovati s sosedami BiH in poroki Daytonskega mirovnega sporazuma, ki bi morali dejavno prispevati k procesu ustavne reforme, ki bo okrepil osrednjo oblast ter poenostavil delovanje institucij države in zmanjšal njihovo razdrobljenost; poudarja, da imajo vse države Zahodnega Balkana odgovornost prispevati k stabilnosti v tej regiji;
7. poudarja, da bi morali EU in mednarodna skupnost v tem procesu delovati kot politična pobudnika, pospeševalca in spodbujevalca, bosanski deležniki pa morajo ohraniti lastno odgovornost za načrt ustavne reforme s ciljem ustvariti novo ustavno strukturo v BiH, ki bo zagotovila legitimne potrebe skupnosti, pa tudi enotnost in učinkovitost; poudarja, da morajo imeti vsi državljani BiH enak dostop do vseh ravni političnega odločanja;
8. poudarja, da mora proces ustavne reforme vključevati skupno državno strukturo ter njene politične, upravne in pravosodne elemente; poziva Beneško komisijo in Svet Evrope, naj ponudita popolno podporo tem prizadevanjem, da bodo reforme usklajene z mednarodnimi obveznostmi BiH;
9. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam držav članic, vladam in parlamentom Bosne in Hercegovine in njenih entitet ter vladam in parlamentom držav Zahodnega Balkana.