PREDLOG RESOLUCIJE o 20. obletnici Daytonskega mirovnega sporazuma

9.12.2015 - (2015/2979(RSP))

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika

Jiří Maštálka, Sofia Sakorafa v imenu skupine GUE/NGL

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-1362/2015

B8-1364/2015

Resolucija Evropskega parlamenta  o 20. obletnici Daytonskega mirovnega sporazuma

(2015/2979(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Bosni in Hercegovini,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je razpad Jugoslavije privedel do krvave vojne in tujega posega na Zahodnem Balkanu; ker je bilo tedanje dogajanje na Zahodnem Balkanu tudi odraz tega, da Uniji, njenim državam članicam in vsej mednarodni skupnosti ni uspelo oblikovati politike, ki bi podobne krize preprečevala;

B.  ker se je z Daytonskim sporazumom končala vojna, ni pa se rešil konflikt med Srbi, Hrvati in Bošnjaki, ki je obtičal na mrtvi točki; ker se je s političnim sistemom, vzpostavljenim z mirovnim sporazumom, etnična razdeljenost zgolj nadaljevala, sprejemanje odločitev pa je postalo zapleteno;

C.  ker izredno zapletena in neučinkovita institucionalna struktura, pomanjkanje skupne vizije in politične volje ter etnocentrizem resno ovirajo napredek v državi; ker je dolgotrajni politični zastoj resna ovira za stabilizacijo in razvoj te države, državljani pa so zaradi tega prikrajšani za varno in uspešno prihodnost;

D.  ker Bosna in Hercegovina še vedno ni zmožna delovati brez tuje pomoči; ker se več kot 50 % državnih prihodkov Bosne in Hercegovine porabi za vzdrževanje uprave na številnih ravneh; ker je na drugi strani stopnja brezposelnosti mladih med najvišjimi v Evropi (59 % aktivnega prebivalstva v starosti med 15 in 24 let);

E.  ker se politične napetosti med obema entitetama in med tremi etničnimi skupnostmi ne prenehajo in so za delovanje Bosne in Hercegovine kontraproduktivne; ker se te napetosti odražajo v delu pravosodnega sistema države, ki bi bil lahko bolj učinkovit pri obravnavi zadev obtoženih vojnih zločinov in pri končnih sodbah; ker je neučinkovitost kazenskega pregona vojnih zločinov v Bosni in Hercegovini treba v največji meri pripisati zapletenemu in razdrobljenemu zakonodajnemu okviru;

F.  ker se ne sme dovoliti, da bi osebe, ki so zagrešile vojne zločine, ušle roki pravice; ker morajo krivci resnično odgovarjati za vojne zločine, saj bo tamkajšnja javnost le tako dejansko zaupala pravnemu sistemu države;

G.  ker je Bosna in Hercegovina še vedno mednarodni protektorat; ker ima visoki predstavnik OZN za Bosno in Hercegovino obsežna pooblastila, tudi zakonodajna in upravna; ker se na ta račun politiki v Bosni in Hercegovini lahko izmikajo lastni politični angažiranosti in odgovornosti;

H.  ker se večina bosanskih politikov in tujih uradnih predstavnikov zdaj strinja, da je Daytonski sporazum preživet; ker je predsedstvo Bosne in Hercegovine sprejelo pisno zavezo – podpisali so jo vodje vseh političnih strank, parlament pa jo je podprl 23. februarja 2015 – o ukrepih za dosego institucionalne funkcionalnosti in učinkovitosti, za začetek reform na vseh ravneh upravljanja ter za pospešitev procesa sprave in krepitev upravnih zmogljivosti; ker ta pisna zaveza pomeni korak v smeri ustavne reforme, ki pa še ne kaže otipljivih rezultatov;

I.  ker je Bosna in Hercegovina soočena z izzivi, kot so begunska kriza, organizirani kriminal (zlasti nedovoljen promet s prepovedanimi drogami in trgovina z ljudmi) in verski ekstremizem; ker bo na Zahodnem Balkanu obtičalo vse več prosilcev za azil; ker to lahko vpliva na večjo pojavnost nasilja na tem območju in se lahko problemi, ki tam že obstajajo, npr. medetnične napetosti, organizirani kriminal in visoka stopnja brezposelnosti, v prihodnjih mesecih še stopnjujejo;

1.  poudarja, da je reševanje problemov v Bosni in Hercegovini temeljnega pomena za stabilnost in blaginjo na Balkanu; poudarja še, da sta gospodarska blaginja in družbena stabilnost možni samo, če temeljita na neodvisni, demokratični in vključujoči družbi in državi; ugotavlja, da je ustavna reforma s ciljem utrditve, racionalizacije in krepitve institucionalnega okvira, vzpostavljenega z Daytonskim sporazumom, ključna za to, da postane Bosna in Hercegovina učinkovita, vključujoča in v celoti delujoča država; poziva vse vodilne politike v Bosni in Hercegovini in mednarodno skupnost, naj si prizadevajo za potrebne spremembe, kamor sodi tudi začetek reševanja problematike drage in kompleksne upravne zasnove države, zaradi katere prihaja do prekrivanja pristojnosti med državo, obema entitetama, kantoni in občinami;

2.  poudarja, da je ključnega pomena to, da se prebivalci Bosne in Hercegovine resnično vključijo v reformne procese; zato poziva, naj se takoj začnejo pogajanja za prenehanje statusa protektorata Bosne in Hercegovine;

3.  poziva politične sile na vseh ravneh oblasti v državi, naj si s tesnejšim sodelovanjem in dialogom prizadevajo za reševanje obstoječih sporov; pozdravlja zavezo vodij vseh političnih strank, ki jo je podprl tudi tamkajšnji parlament, da bodo podprli začetek reform na vseh ravneh upravljanja in pospešili proces sprave; poziva, naj bosta procesa pregledna, vanj pa naj bodo vključene vse strani;

4.  meni, da je bistvenega pomena v političnih procesih spodbujati vlogo civilne družbe, ki ji mora biti omogočeno, da izrazi interese državljanov, zlasti mladih; obžaluje, da institucionalni mehanizmi za sodelovanje s civilno družbo ostajajo šibki in ovirajo razvoj bolj participativne, vključujoče in odzivne demokracije po vsej državi; zato poziva k preglednim in vključujočim mehanizmom javnega posvetovanja, ki bi vključevali vse javne deležnike, pa tudi k vzpostavitvi okvira za javno razpravo o pomembnih zakonodajnih odločitvah in sprejetju nacionalne strategije za civilno družbo;

5.  poziva obe entiteti in državni pravosodni sistem, naj krivce za vojne zločine privedejo pred sodišče in izpolnijo pričakovanja več sto tisoč žrtev vojne v Bosni in Hercegovini, da bi na ta način prispevali k hitrejšemu procesu sprave in miroljubnemu sobivanju vseh treh etničnih skupnosti na vsem ozemlju Bosne in Hercegovine;

6.  poziva k odmiku od nacionalistične in etnocentrične retorike vodilnih politikov vseh treh konstitutivnih narodov v Bosni in Hercegovini; obsoja vse oblike segregacije in diskriminacije na verski ali etnični osnovi v državi;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, predsedstvu Bosne in Hercegovine, Svetu ministrov Bosne in Hercegovine, parlamentarni skupščini Bosne in Hercegovine ter vladama in parlamentoma Federacije Bosne in Hercegovine in Republike Srbske, generalnemu sekretarju OZN in vladam 10 okrožij/kantonov Bosne in Hercegovine.