PREDLOG RESOLUCIJE o 20. obletnici Daytonskega mirovnega sporazuma
14.12.2015 - (2015/2979(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Cristian Dan Preda, Jacek Saryusz-Wolski, Elmar Brok, Andrej Plenković, David McAllister, Eduard Kukan, Sandra Kalniete, Tunne Kelam, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Lars Adaktusson, László Tőkés, Jaromír Štětina, Michael Gahler, Michèle Alliot-Marie, Dubravka Šuica, Gabrielius Landsbergis, Ivana Maletić, Davor Ivo Stier, Gunnar Hökmark, Ramona Nicole Mănescu, Marijana Petir, Fernando Ruas, József Nagy, Lara Comi, Dariusz Rosati, Claude Rolin, Roberta Metsola, Romana Tomc, Milan Zver v imenu skupine PPE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-1362/2015
B8-1396/2015
Resolucija Evropskega parlamenta o 20. obletnici Daytonskega mirovnega sporazuma
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Splošnega okvirnega sporazuma za mir v Bosni in Hercegovini, ki je bil parafiran 21. novembra 1995 v Daytonu in podpisan 14. decembra 1995 v Parizu, ter njegovih prilog,
– ob upoštevanju zadevnih resolucij varnostnega sveta Združenih narodov, vključno z resolucijo št. 2247(2015), sprejeto 10. novembra 2015,
– ob upoštevanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani, ki je bil podpisan v Luxembourgu 16. junija 2008, veljati pa je začel 1. junija 2015,
– ob upoštevanju sklepov Sveta o Bosni in Hercegovini z dne 12. oktobra 2015,
– ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice visoke predstavnice/podpredsednice z dne 10. decembra 2015 o odločitvi vlade Republike Srbske, da začasno prekine sodelovanje z nekaterimi pravosodnimi organi ter organi preiskovanja in pregona v Bosni in Hercegovini,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Bosni in Hercegovini,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker se je s Splošnim okvirnim sporazumom za mir (v nadaljnjem besedilu: Daytonski mirovni sporazum) končala najbolj razdiralna vojna v Evropi po drugi svetovni vojni in je sporazum omogočil sklenitev miru v Bosni in Hercegovini (BiH);
B. ker je vojna terjala več kot 100.000 življenj, ker se je zaradi nje razselilo več milijonov ljudi in so jo zaznamovala huda grozodejstva, tudi kampanje množičnega etničnega čiščenja, genocid in številna vojna hudodelstva;
C. ker je dvajset let po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma v BiH še vedno na desettisoče oseb notranje razseljenih in na tisoče beguncev;
D. ker se je Daytonski mirovni sporazum izkazal za uspešnega pri končanju vojne ter povojni rehabilitaciji in obnovi; ker pa je institucionalna ureditev države, zasnovana z Daytonskim mirovnim sporazumom, prezapletena in se je izkazala za neučinkovito;
E. ker pri ustvarjanju pogojev za trajno in resnično spravo v BiH še vedno ostajajo pomembni izzivi;
F. ker je EU večkrat izrazila svojo jasno zavezanost evropski perspektivi BiH ter njeni ozemeljski celovitosti, suverenosti in enotnosti;
1. obeležuje spomin na zgodovinski dogodek parafiranja in podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma ter pozdravlja prizadevanja prebivalstva in oblasti BiH, da bi utrdili mir, dosegli spravo in okrepili politično stabilnost;
2. priznava pozitivno preobrazbo BiH v zadnjih dvajsetih letih iz razdejane države, nastale iz vojne, v državo, ki želi postati članica Evropske unije;
3. ponavlja, da je EU zavezana evropski perspektivi Bosne in Hercegovine in vseh držav Zahodnega Balkana ter nadaljevanju pristopnega procesa; je prepričan, da sta regionalno sodelovanje in proces evropske integracije najboljši način za spodbujanje sprave in premagovanje sovraštva in delitve;
4. poziva oblasti BiH, naj odločno stopajo po poti reform z zavestjo o njihovi nujnosti; poudarja, da mora biti obravnavanje družbeno-ekonomskih potreb državljanov prednostna naloga; ponavlja, da je hkrati bistveno nadaljevati politične reforme in demokratizacijo političnega sistema ter vzpostaviti usklajevalni mehanizem za vprašanja, povezana z EU, s čimer bo lažje predstaviti verodostojno prošnjo za članstvo v EU;
5. opozarja, da je ustavna reforma s ciljem utrditve, racionalizacije in krepitve institucionalnega okvira ključna za to, da postane BiH učinkovita, vključujoča in v celoti delujoča država, ki bo zagotavljala enakost vsem trem konstitutivnim narodom in drugim državljanom; potrjuje, da bi morala biti reforma volilne zakonodaje, ki bo zagotovila legitimno zastopanje konstitutivnih narodov, prvi korak k ustavnim spremembam;
6. ponovno opozarja, da je treba začeti izvajati Prilogo 7 k Daytonskemu mirovnemu sporazumu, da bi zagotovili trajno vračanje Hrvatov, Bošnjakov in drugih v Republiko Srbsko ter našli pravično, celovito in trajno rešitev za notranje razseljene osebe, begunce in druge ljudi, ki jih je prizadela vojna, ter za napredek pri izboljšanju družbeno-gospodarskega vključevanja tistih, ki so se vrnili v domovino; poziva institucije BiH na vseh ravneh, naj okrepijo prizadevanja, da se ugotovi, kaj se je zgodilo s skoraj 7000 osebami, ki so od konflikta na njenih tleh še vedno pogrešani;
7. pozdravlja nadaljevanje operacije EUFOR Althea kot del obnovljenega mandata Združenih narodov s poudarkom na krepitvi zmogljivosti in usposabljanju in priznava konstruktivno vlogo, ki jo ima EUFOR za mir in varnost v državi;
8. ponovno poziva politične voditelje BiH, naj se vzdržijo razdiralne nacionalistične in odcepitvene retorike, ki polarizira družbo, in se resno lotijo reform, ki bodo izboljšale življenje državljanov BiH, ter naj oblikujejo demokratično, vključujočo in delujočo državo in jo približajo Evropski uniji;
9. je globoko zaskrbljen zaradi priprav na izvedbo referenduma na ravni entitet o državnem sodstvu in tožilstvu v Republiki Srbski, ki spodbija kohezijo, suverenost in celovitost države ter utegne ogroziti napredek v procesu povezovanja z EU; poudarja, da bi bilo treba pomanjkljivosti pravosodnega sistema BiH obravnavati v okviru strukturiranega dialoga o pravosodju;
10. obžaluje odločitev oblasti Republike Srbske, s katero je dan pred prvim zasedanjem stabilizacijsko-pridružitvenega sveta EU-Bosna in Hercegovina prekinila sodelovanje z nekaterimi pravosodnimi organi ter organi preiskovanja in pregona v državi; vztraja, da je treba spoštovati pravno državo na celotnem ozemlju BiH, in poudarja, da se mora to vprašanje rešiti mirno in z dialogom;
11. poudarja pomen izobraževanja, namenjenega spravi in medsebojnemu razumevanju v BiH, ki bo podlaga za trajni mir in stabilnost;
12. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam držav članic, vladam in parlamentom Bosne in Hercegovine in njenih entitet ter vladam in parlamentom držav Zahodnega Balkana.