PREDLOG RESOLUCIJE o 20. obletnici Daytonskega mirovnega sporazuma
14.12.2015 - (2015/2979(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Fabio Massimo Castaldo, Ignazio Corrao v imenu skupine EFDD
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-1362/2015
B8-1398/2015
Resolucija Evropskega parlamenta o 20. obletnici Daytonskega mirovnega sporazuma
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Daytonskega mirovnega sporazuma, njegovega splošnega okvira in dvanajstih prilog,
– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 7. julija 2005[1], 15. januarja 2009[2] in 9. julija 2015[3] o Srebrenici,
– ob upoštevanju svojih številnih resolucij o poročilih o napredku o Bosni in Hercegovini,
– ob upoštevanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani, ki je bil podpisan v Luxembourgu 16. junija 2008, veljati pa je začel 1. junija 2015,
– ob upoštevanju mnenja Beneške komisije z dne 11. marca 2005 o ustavnih razmerah v Bosni in Hercegovini in pristojnostih visokega predstavnika,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je bilo 21. novembra 1995 v Daytonu (Ohio) parafirano besedilo Daytonskega mirovnega sporazuma; ker je bil Daytonski mirovni sporazum podpisan 14. decembra 1995 v Parizu in se je z njim končala najbolj krvava vojna v Evropi od konca druge svetovne vojne;
B. ker ZN ocenjujejo, da je bilo v vojni v BiH ubitih približno sto tisoč ljudi, več tisoč je bilo hudi ranjenih, več deset tisoč pa je bilo žrtev spolnega nasilja; ker je bilo zaradi vojne v BiH razseljenih več kot dva milijona oseb;
C. ker je bil Daytonski mirovni sporazum potreben za ustavitev prelivanja krvi, vendar žal ni ustvaril samozadostne in funkcionalne države Bosne in Hercegovine, kot je v zadnjih letih razvidno iz stalne politične krize v tej državi, ki izvira iz nezmožnosti za sklepanje kompromisov;
D. ker je Evropska komisija za demokracijo skozi pravo (Beneška komisija) podala natančne, zmerne in praktične predloge za celostno reformo ustave BiH;
E. ker je Evropsko sodišče za človekove pravice leta 2009 v zadevi Sejdić in Finci odločilo, da nekateri deli ustave BiH kršijo Evropsko konvencijo o človekovih pravicah; ker je sodišče leta 2014 v zadevi Zornic odločilo podobno;
F. ker je leta 2006 t. i. „aprilski sveženj“ ustavnih amandmajev, ki so ga podprli predstavniki večine največjih strank v BiH, vseboval vrsto predlogov, ki naj bi okrepili pristojnosti na državni ravni in odpravili nekatere pomanjkljivosti v delovanju zakonodajne in izvršilne veje oblasti v BiH, vendar za dva glasova ni dosegel potrebnega praga za sprejetje;
G. ker se Priloga VII k Daytonskemu mirovnemu sporazumu še vedno ne izvaja v celoti; ker je treba najti pravične, celovite in trajne rešitve za notranje razseljene osebe, begunce in druge ljudi, ki jih je prizadela vojna, ter za napredek pri izboljšanju socialno-ekonomskega vključevanja tistih, ki so se vrnili v domovino;
H. ker je po navedbah Mednarodnega odbora Rdečega križa od konca vojne še vedno pogrešanih 10.000 ljudi, njihova usoda pa ostaja neznana,
1. se spominja zgodovinskega dogodka parafiranja in podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma, ki je potekal 21. novembra 1995 v Daytonu oziroma 14. decembra v Parizu in s katerim se je končal grozljiv oborožen spopad v osrčju Evrope, za katerega so bile značilne obsežne kampanje etničnega čiščenja, genocida in številni vojni zločini;
2. izraža sožalje družinam številnih žrtev in pogrešanih oseb iz vojne v BiH; poziva oblasti BiH, naj še naprej sodelujejo z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) in okrepijo prizadevanja za učinkovito odpravo zamud pri domačih sodbah za vojne zločine, da bi pred sodišče privedli povzročitelje grozodejstev in kršitev človekovih pravic;
3. opozarja, da ima Daytonski mirovni sporazum 12 prilog, ki obravnavajo različna vprašanja, kot so vojaški vidiki (Priloga 1A), regionalna stabilizacija (Priloga 1B), ustava (Priloga 4), človekove pravice (Priloga 6) ter begunci in razseljene osebe (Priloga 7); poudarja, da je treba 20. obletnico dojemati kot priložnost, da se oceni stopnja izvajanja vseh posameznih prilog;
4. je trdno prepričan, da je nujno treba reformirati sedanjo ustavo BiH, kot je določena v Prilogi 4, da bi država lahko delovala v korist vseh svojih državljanov in da bi ji omogočili članstvo v EU; poudarja, da je potreben obsežen proces pregleda in reforme ustave, da bi institucionalni okvir države deloval uspešno in učinkovito;
5. ponavlja, da je EU zavezana evropski perspektivi Bosne in Hercegovine in vseh držav Zahodnega Balkana ter nadaljevanju pristopnega procesa; je prepričan, da sta regionalno sodelovanje in proces evropske integracije najboljši način za spodbujanje sprave in premagovanje sovraštva in delitve;
6. meni, da je je treba upoštevati naslednje dolgoročne cilje:
• končni cilj sprejetja demokratično legitimne ustave, ki bo nastala z javnim in preglednim postopkom in ob sodelovanju vseh političnih sil in civilne družbe;
• dolgoročno perspektivo postopnega prehoda od države, ki temelji na enakosti treh konstitutivnih narodov, k državi, ki bo temeljila na enakosti državljanov;
• postopno odpravo vloge visokega predstavnika, ko bodo izpolnjeni potrebni pogoji, in preoblikovanje njegove vloge iz odločevalca v mediatorja;
7. želi spomniti na prejšnje izjave o reformi daytonske ustave in na svoje vztrajanje pri naslednjih točkah:
• država bi morala imeti zadostne zakonodajne, proračunske, izvršne in sodne pristojnosti, da bi lahko delovala kot članica EU, oblikovala in vzdrževala delujoč enotni trg ter spodbujala ekonomsko in socialno kohezijo;
• število upravnih ravni, vključenih v upravljanje države, bi moralo biti sorazmerno s finančnimi sredstvi Bosne in Hercegovine ter temeljiti na smotrni, skladni in učinkoviti delitvi odgovornosti;
• zaščita bistvenih nacionalnih interesov znotraj Bosne in Hercegovine mora biti združljiva s sposobnostjo države za ukrepanje; potrebna je jasna, izčrpna in hkrati ozka razlaga pojma „bistvenih nacionalnih interesov“, da se preprečijo vse zlorabe s tem povezanega instrumenta veta, ki so etnično utemeljene in namenjene izključno obstrukciji;
• potrebna je poglobljena revizija mehanizma veta entitet, ki bi ga bilo treba uporabljati le za zadeve, ki spadajo v skupno pristojnost države in entitet;
• vse manjšinske skupnosti morajo uživati enake pravice kot konstitutivni narodi, kar vključuje odpravo omejitev za izvolitev zaradi etnične pripadnosti, kot predpisujejo določbe Evropske konvencije o človekovih pravicah in ustrezna mnenja Evropske komisije za demokracijo skozi pravo (Beneška komisija) pri Svetu Evrope;
8. poziva vse politične stranke, naj na odprt in konstruktiven način sodelujejo v tem procesu in uporabijo svetovanje in smernice, ki jih lahko v njem nudi beneška komisija; pozdravlja in podpira prizadevanja organizacij civilne družbe za vpliv na proces ustavne reforme; pozdravlja odločitev Sveta ministrov iz septembra 2015 o akcijskem načrtu za izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevah Sejdić-Finci in Zornic in ustanovitev komisije za pripravo ustavnih amandmajev;
9. s tem v zvezi ponovno opozarja, da je treba začeti izvajati Prilogo 7 k Daytonskemu mirovnemu sporazumu, da bi zagotovili trajno vračanje ter pravične, celovite in trajne rešitve za notranje razseljene osebe, begunce in druge osebe, ki jih je prizadela vojna; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v Bosni in Hercegovini še vedno 84 500 notranje razseljenih oseb; poziva k učinkovitemu izvajanju prenovljene strategije glede Priloge VII k Daytonskemu mirovnemu sporazumu;
10. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam držav članic, vladam in parlamentom Bosne in Hercegovine in njenih entitet ter vladam in parlamentom držav Zahodnega Balkana.
- [1] UL L 157 E, 6.7.2006, str. 468.
- [2] UL C 46 E, 24.2.2010, str. 111.
- [3] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0276.