Postopek : 2015/3035(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0052/2016

Predložena besedila :

B8-0052/2016

Razprave :

Glasovanja :

Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0020

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 375kWORD 139k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0050/2016
14.1.2016
PE575.954v01-00
 
B8-0052/2016

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o prednostnih nalogah Evropske unije za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2016 (2015/3035(RSP))


Beatriz Becerra Basterrechea, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Jozo Radoš, Marietje Schaake, Pavel Telička, Hilde Vautmans, Ivo Vajgl v imenu skupine ALDE

Resolucija Evropskega parlamenta o prednostnih nalogah Evropske unije za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2016 (2015/3035(RSP))  
B8-0052/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter konvencij OZN o človekovih pravicah in izbirnih protokolov h konvencijam, vključno s Konvencijo o otrokovih pravicah in Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Organizacije združenih narodov 60/251 o ustanovitvi Sveta OZN za človekove pravice,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, Evropske socialne listine ter Listine EU o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Svetu OZN za človekove pravice,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o kršenju človekovih pravic, vključno z nujnimi resolucijami o tej temi,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2014 ter politiki Evropske unije na tem področju(1),

–  ob upoštevanju členov 2, 3(5), 18, 21, 27 in 47 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju letnega poročila Sveta OZN za človekove pravice, pripravljenega za generalno skupščino OZN,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker so v letih 2015 in 2016 obletnice večjih dogodkov, pomembnih za uveljavljanje človekovih pravic, miru in varnosti: 70. obletnica ustanovitve OZN, 50. obletnica Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, 30. obletnica Deklaracije OZN o pravici do razvoja (1986) in 20. obletnica Pekinške izjave in izhodišč za ukrepanje (1995), ter 15. obletnica prelomne resolucije varnostnega sveta OZN o ženskah, miru in varnosti (2000) ter razvojnih ciljev tisočletja (2000);

B.  ker so si vse države članice dolžne prizadevati za spoštovanje človekovih pravic, ne glede na rasno pripadnost, izvor, spol ali barvo; ker želi ponovno poudariti svojo zavezanost nedeljivosti človekovih pravic – naj gre za državljanske, ekonomske, socialne ali kulturne – ki so medsebojno povezane in soodvisne, in ker ima kratenje katere koli od njih neposredne in škodljive posledice za ostale pravice; ker so vse države dolžne spoštovati temeljne pravice svojih prebivalcev ter na nacionalni ravni konkretno ukrepati za njihovo spoštovanje, na mednarodni ravni pa je njihova dolžnost medsebojno sodelovati za odpravo ovir pri uveljavljanju človekovih pravic na vseh področjih;

C.  ker so spoštovanje, spodbujanje in varstvo univerzalnosti človekovih pravic del etičnega in pravnega reda Evropske unije ter eden od temeljev evropske enotnosti in celovitosti,

D.  ker delovanje Unije v odnosih s tretjimi državami temelji na členu 21 Lizbonske pogodbe, ki potrjuje univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zahteva spoštovanje človekovega dostojanstva, načel enakosti in solidarnosti in načel Ustanovne listine OZN in mednarodnega prava;

E.  ker je treba spoštovanje človekovih pravic uveljaviti na vseh političnih področjih, povezanih z mirom in varnostjo, razvojnim sodelovanjem, trgovino in naložbami, podnebnimi spremembami in bojem proti terorizmu, saj jih ne moremo obravnavati ločeno od spoštovanja človekovih pravic;

F.  ker redna zasedanja Sveta za človekove pravice, imenovanje posebnih poročevalcev, mehanizem splošnega rednega pregleda in posebni postopki, v katerih se obravnavajo bodisi razmere v posameznih državah bodisi posamezne teme, prispevajo k spodbujanju in spoštovanju človekovih pravic, demokracije in pravne države;

G.  ker na žalost nekatere sedanje članice Sveta za človekove pravice sodijo med najhujše kršitelje človekovih pravic in imajo vprašljivo prakso sodelovanja v posebnih postopkih OZN in izpolnjevanja svojih obveznosti glede poročanja organom OZN, ki spremljajo izvajanje sporazumov na področju človekovih pravic;

Svet OZN za človekove pravice

1.  pozdravlja imenovanje veleposlanika Čoj Kjong-lima za predsednika Sveta za človekove pravice za leto 2016;

2.  pozdravlja letno poročilo Sveta OZN za človekove pravice, pripravljenega za generalno skupščino OZN, ki zajema njegovo 28., 29. in 30 zasedanje;

3.  ponavlja svoje stališče, da bi bilo treba članice Sveta za človekove pravice izvoliti izmed držav, ki spoštujejo človekove pravice, načelo pravne države in demokracijo, in poziva države članice OZN k uporabi meril uspešnosti na področju človekovih pravic pri volitvah članic v Svet za človekove pravice; je zaskrbljen zaradi kršitev človekovih pravic v nekaterih novo izvoljenih članicah Sveta za človekove pravice in poudarja, da je to pomembno za ohranitev njegove neodvisnosti, da bo lahko urad še naprej učinkovito in nepristransko opravljal svoje naloge;

4.  znova izraža podporo posebnim postopkom in neodvisnosti nosilcev mandata, saj jim to omogoča popolnoma nepristransko opravljanje funkcije, ter vse države poziva, naj sodelujejo pri teh postopkih;

5.  ponovno zatrjuje, da je univerzalnost splošnega rednega pregleda pomembna za celovito razumevanje stanja na področju človekovih pravic v vseh državah članicah OZN, in ponavlja svojo podporo drugemu ciklu pregleda, ki se osredotoča na izvajanje priporočil, sprejetih v prvem ciklu; kljub temu znova poziva, naj se v nadaljevanju procesa splošnega rednega pregleda ponovno preučijo priporočila, ki jih države niso sprejele v prvem ciklu;

6.  poudarja, da je treba v procesu splošnega rednega pregleda zagotoviti sodelovanje široke palete deležnikov, zlasti civilne družbe, ter je zaskrbljen, ker stroge omejitve ter naraščajoče prepovedi ovirajo udeležbo civilne družbe v procesu splošnega rednega pregleda;

7.  v zvezi s tem poziva vse države članice EU, naj v okviru splošnega rednega pregleda ocenijo razmere na področju človekovih pravic tudi v državah članicah EU, pri tem pa poudarja, da je pri splošnem rednem pregledu držav članic EU pomembno, da dejavno sodelujejo vse države članice EU in predložijo tudi priporočila, zato poziva EU in Komisijo, naj zagotovita tehnično podporo akterjem civilne družbe pri njihovem delu, povezanem s splošnimi rednimi pregledi držav članic EU, tudi pri organizaciji sestankov v Ženevi;

8.  poziva EU in Komisijo, naj ukrepata na podlagi priporočil iz splošnega rednega pregleda v vseh političnih dialogih EU z zadevnimi državami, da bi poiskali načine in sredstva za izvajanje teh priporočil z državnimi in regionalnimi strategijami;

9.  pozdravlja, da je Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice s pobudo za spremembe, ki naj bi izboljšala in okrepila prisotnost uradov OZN za človekove pravice z ustanovitvijo osmih regionalnih središč za spremljanje in spodbujanje spoštovanja človekovih pravic, ki naj bi neposredno sodelovala s partnerji, da bi priporočila mehanizmov za človekove pravice pretvorili v dejanske spremembe na terenu;

Državljanske in politične pravice

10.  izraža zaskrbljenost zaradi ustavnih reform v nekaterih državah članicah, katerih namen je spremeniti omejitev trajanja predsedniškega mandata, kar je vprašanje, ki je v nekaterih primerih sprožilo z volitvami povezano nasilje; ponovno potrjuje, da je spoštovanje državljanskih in političnih pravic, vključno s posameznikovo in kolektivno svobodo izražanja, svobodo zbiranja in združevanja, edini pokazatelj demokratične, strpne in pluralistične družbe;

11.  ponovno poudarja, da so svobodne volitve političnih voditeljev na redno organiziranih poštenih volitvah na podlagi splošne in enake volilne pravice temeljna pravica, ki bi jo morali imeti vsi državljani v skladu s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah (člen 21(3)) in Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah (člen 25), ter potrjuje, da sta svoboda izražanja ter živahno in spodbudno okolje za neodvisno in pluralistično civilno družbo osnovni pogoj za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic;

12.  obsoja nenehno nadlegovanje in pridržanje zagovornikov človekovih pravic in predstavnikov opozicije, kar v številnih tretjih državah izvajajo vladne sile; izraža zaskrbljenost zaradi nepoštene in omejevalne zakonodaje, vključno z omejevanjem financiranja iz tujine, zaradi česar imajo dejavnosti civilne družbe vse manj prostora; poziva vse vlade, naj spodbujajo in podpirajo svobodo medijev, organizacij civilne družbe in dejavnosti zagovornikov človekovih pravic ter jim omogočijo, da bodo delovali brez ustrahovanja, represije ali groženj;

13.  je zelo zaskrbljen zaradi napadov na humanitarne delavce in zdravstvene ustanove, kot so najnovejši napadi na zdravstvene centre organizacije Zdravniki brez meja v Kunduzu v Afganistanu 3. oktobra 2015 in Razahu v Jemnu 10. januarja 2016; poudarja, da so napadi na humanitarne operacije in civiliste jasno prepovedani z mednarodnim humanitarnim pravom ter poziva sprte strani, naj spoštujejo temeljna načela mednarodnega humanitarnega prava in naj ne napadajo namerno civilne infrastrukture; poudarja, da je trebaizboljšati varnost humanitarnih delavcev, da bi se lahko učinkoviteje odzvali na napade;

14.  meni, da sodobne digitalne tehnologije po vsem svetu prinašajo prednosti in izzive za varstvo pravice do zasebnosti ter za uveljavljanje svobode izražanja na spletu; ob tem pozdravlja imenovanje posebnega poročevalca OZN o pravici do zasebnosti v digitalni dobi, čigar mandat zajema vprašanja nadzora in zasebnosti, ki zadevajo ljudi na spletu in zunaj njega;

15.  ponovno izraža svoje dolgotrajno nasprotovanje smrtni kazni, mučenju in kazni v obliki krutega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v vseh primerih in v vseh okoliščinah; znova poudarja, da odprava smrtne kazni prispeva k uveljavljanju človekovega dostojanstva, in ponovno potrjuje zavezanost pravici do življenja in človekovega dostojanstva vsakega posameznika;

16.  izreka pohvalo za precejšnji doseženi napredek, saj so mnoge države ukinile smrtno kazen, medtem ko so druge sprejele zakonodajne ukrepe za njeno odpravo; izraža pa obžalovanje, ker so v zadnjih nekaj letih nekatere države ponovno začele izvajati usmrtitve; poziva države, ki so odpravile smrtno kazen ali imajo dolgotrajni moratorij nanjo, naj je ne uvedejo znova;

Socialne in ekonomske pravice

17.  obžaluje, da se več kot 20 let po sprejetju dunajske deklaracije o univerzalnosti, nedeljivosti, soodvisnosti in medsebojni povezanosti vseh človekovih pravic Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ne obravnava na enaki podlagi in z enakim poudarkom kot Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah; priznava prizadevanja Sveta OZN za človekove pravice, da bi vsem človekovim pravicam dali enako podlago, in sicer z določitvijo nosilcev mandata za posebne postopke za ekonomske, socialne in kulturne pravice;

18.  je globoko zaskrbljen zaradi povečanja skrajne revščine, ki ogroža uveljavljanje vseh človekovih pravic v celoti; ob tem pozdravlja poročilo posebnega poročevalca OZN za človekove pravice o skrajni revščini in človekovih pravicah (A/HRC/29/31) in podpira njegove predloge za odpravo skrajne revščine, med drugim: namenjanje enakega pomena in prednosti ekonomskim, socialnim in kulturnim pravicam kot državljanskim in političnim pravicam; priznavanje pravice do socialnega varstva; izvajanje davčne politike, ki je posebej namenjena zmanjšanju neenakosti; okrepitev in osmislitev pravice do enakosti; ter obravnavanje vprašanj o prerazporejanju virov kot osrednjo temo razprav o človekovih pravicah;

19.  meni, da korupcija, izogibanje plačevanju davkov, slabo upravljanje javnih dobrin in pomanjkanje odgovornosti prispevajo h kršenju pravic državljanov, saj iz državnih proračunov preusmerjajo sredstva, ki bi morala biti namenjena spodbujanju človekovih pravic v prepotrebnih javnih storitvah, kot so izobraževanje, osnovne zdravstvene storitve in druga socialna infrastruktura; meni, da so ukrepi za zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic, predvsem pravice do obveščenosti, svobode izražanja in pravice do zbiranja, pravice do neodvisnega sodstva ter pravice do demokratične udeležbe v javnih zadevah, bistvenega pomena za boj proti korupciji;

Podjetništvo in človekove pravice

20.  odločno podpira učinkovito in celovito izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah v EU in zunaj nje, tudi z oblikovanjem nacionalnih akcijskih načrtov; poudarja, da je treba sprejeti vse potrebne ukrepe za obravnavo vrzeli pri dejanskem izvajanju vodilnih načel OZN, vključno z dostopom do pravnega varstva in pravnih sredstev;

21.  poziva OZN in EU, naj obravnavata vprašanje zagovornikov zemljiških pravic, ki so žrtve povračilnih ukrepov, kot so grožnje, nadlegovanje, samovoljne aretacije, napadi in umori, ker kritizirajo obsežno kupovanje zemljišč na račun zemljiških pravic in pravic do hrane lokalnega prebivalstva v tretjih državah; poziva mehanizme OZN in akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo, naj sistematično vključujejo zagovornike zemljiških pravic v svoje projekte na temo človekovih pravic;

22.  pozdravlja pobudo visokega komisarja OZN za človekove pravice za projekt za odgovornost in odpravo krivic, s katerim naj bi prispevali k pravičnemu in učinkovitejšemu sistemu pravnih sredstev nacionalnega prava, zlasti v primerih hude kršitve človekovih pravic v poslovnem sektorju; poziva vse vlade, naj izpolnijo svojo dolžnost in pri kršitvah človekovih pravic, povezanih s podjetji, zagotovijo spoštovanje človekovih pravic, dostop do sodnega varstva za žrtve, ki se pri dostopanju do pravnih sredstev na nacionalni in mednarodni ravni soočajo s praktičnimi in pravnimi izzivi;

23.  ugotavlja, da je prva seja odprte medvladne delovne skupine za pripravo mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta o nadnacionalnih družbah in drugih podjetjih v zvezi s človekovimi pravicami, kot je bila ustanovljena z resolucijo Sveta za človekove pravice z dne 26. junija 2014, potekala julija 2015; poziva EU in njene države članice, naj dejavno sodelujejo pri pogajanjih o omenjenem pravno zavezujočem mednarodnem instrumentu;

Migracije

24.  je zaskrbljen zaradi najhujše humanitarne krize po drugi svetovni vojni, do katere je prišlo zaradi vse večjega števila posameznikov, ki so bili prisiljeni zapustiti dom zaradi preganjanja, oboroženih spopadov in vsesplošnega nasilja, ki so v iskanju zaščite in boljšega življenja ter ki na nevarnih poteh tvegajo življenje;

25.  poziva vse države, naj sprejmejo na človekovih pravicah temelječ pristop k migracijam, in sicer tako, da bodo pravice migrantov postavljene v središče politik za upravljanje migracij, posebna pozornost pa bo namenjena položaju marginaliziranih in prikrajšanih skupin migrantov – žensk in otrok; poziva vse države, naj obravnavajo nasilje na podlagi spola nad ženskami in dekleti, ter poudarja, da je politike priseljevanja pomembno oblikovati z vidika enakosti med spoloma, da bi zadovoljili posebne potrebe obeh spolov;

26.  opozarja, da so vse države dolžne spoštovati in varovati človekove pravice vseh posameznikov, ki so v njihovi pristojnosti, ne glede na državljanstvo ali izvor in ne glede na priseljenski status; opozarja, da bi bilo treba migrante vračati samo ob popolnem spoštovanju njihovih pravic, na podlagi svobodne in ozaveščene odločitve in le, če je jim je v domači državi zagotovljeno varstvo pravic; poziva vlade, naj prenehajo s samovoljnimi aretacijami in pridržanji migrantov;

Podnebne spremembe in človekove pravice

27.  pozdravlja pariški sporazum v sklopu Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja, ki vključuje blažitev, prilagajanje, razvoj in prenos tehnologije ter krepitev zmogljivosti; vztraja, da bi bilo treba vprašanje podnebnih sprememb vključiti v vsa področja gospodarske politike; poziva vse države pogodbenice, ki so podpisnice tega sporazuma, naj sprejmejo nujne in daljnosežne ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, in sicer tako, da bodo podnebne spremembe vključile v vsa področja politike;

28.  opozarja, da škodljivi vplivi podnebnih sprememb pomenijo neposredno in morebiti nepopravljivo globalno grožnjo polnemu uživanju človekovih pravic, še posebej pa bodo vplivali na ranljive skupine, katerih pravice so že tako negotove; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da naj bi nesreče, povezane s podnebjem, kot so dvigovanje morske gladine ali ekstremni vremenski pojavi, ki povzročajo suše in poplave, po pričakovanjih povzročile še več smrtnih žrtev, razseljevanje prebivalstva ter pomanjkanje hrane in vode;

29.  poziva mednarodno skupnost, naj obravnava pravne pasti pojma „podnebni begunec“, tudi njegovo pravno opredelitev v mednarodnem pravu oziroma vseh pravno zavezujočih mednarodnih sporazumih;

Pravice žensk

30.  pozdravlja nedavno resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2242 o ženskah, miru in varnosti, po kateri so ženske osrednji element vseh prizadevanj za reševanje svetovnih izzivov, na primer naraščajočega nasilnega ekstremizma, podnebnih sprememb, migracij, trajnostnega razvoja, miru in varnosti; pozdravlja ugotovitve globalne študije OZN o izvajanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti, v kateri je bilo poudarjeno, da sta vodilna vloga in udeležba žensk pri reševanju konfliktov in vzpostavljanju miru izjemno pomembni ter da je njihovo sodelovanje izboljšalo humanitarno pomoč, okrepilo prizadevanja mirovnih sil, spodbudilo sklenitev mirovnih pogovorov in prispevalo k boju proti nasilnemu ekstremizmu;

31.  je ogorčen, da je dobilo nasilje nad ženskami z nastajanjem nasilnih ekstremističnih skupin, kot sta Daiš v Siriji in Iraku ali Boko Haram v zahodni Afriki, novo razsežnost, ki je bolj zastrašujoča kot kdaj koli prej, saj je postalo spolno nasilje sestavni del ciljev in ideologije ter vir prihodkov teh skupin skrajnežev, zaradi česar je mednarodna skupnost postavljena pred pomemben nov izziv; poziva vse vlade in institucije OZN, naj okrepijo svojo zavezo v boju proti tem grozovitim zločinom ter naj ženskam povrnejo dostojanstvo s sodnimi postopki, povrnitvijo škode in podporo;

32.  meni, da je eden od načinov boja proti ekstremizmu ta, da ženskam zagotovimo neodvisnost z obravnavanjem temeljnih neenakosti med ženskami in moškimi, kajti ravno zaradi njih so ženske in dekleta v času konfliktov ranljive; poziva OZN in vse njene države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za zagotovitev neodvisnosti žensk in njihovo dejavno vključenost v preprečevanje in reševanje konfliktov, pa tudi v mirovna pogajanja in proces vzpostavljanja miru, in sicer s povečanjem njihove zastopanosti na vseh ravneh odločanja v nacionalnih, regionalnih in mednarodnih institucijah ter mehanizmih;

Pravice otrok

33.  opozarja, da Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki je bila sprejeta leta 1989 in je najširše ratificirana mednarodna pogodba, določa vrsto otrokovih pravic, vključno s pravico do življenja, pravico do zdravja, izobraževanja in igre, pa tudi pravico do družinskega življenja, do zaščite pred nasiljem in diskriminacijo ter do izražanja svojih stališč; poziva vse podpisnice konvencije, naj spoštujejo svoje obveznosti;

34.  pozdravlja, da OZN načrtuje začetek svetovne študije, s katero naj bi s spremljanjem in analizo ocenjevanja ugotovili, kako se veljavna mednarodna zakonodaja in standardi izvajajo na terenu, in ocenili konkretne možnosti, da bi države izboljšale svoje politike in odzive; poziva vse države, naj študijo podprejo in dejavno sodelujejo v njej;

Pravice lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (oseb LGBTI)

35.  izraža zaskrbljenost zaradi nenehnega pojavljanja diskriminatornih zakonov in praks ter nasilnih dejanj nad posamezniki v različnih državah na podlagi njihove spolne usmerjenosti in spolne identitete; spodbuja pozorno spremljanje položaja oseb LGBTI v državah, kjer nedavno uvedeni zakoni proti tem osebam ogrožajo življenje pripadnikov spolnih manjšin; izraža globoko zaskrbljenost zaradi tako imenovanih „protipropagandnih“ zakonov, s katerimi se omejuje svoboda izražanja in zbiranja, tudi v državah na evropski celini;

36.  ponovno izraža podporo nenehnemu delu visokega komisarja za človekove pravice, ki si zlasti prek izjav, poročil in kampanje „Svobodni in enakopravni“ prizadeva za spodbujanje in varovanje uživanja vseh človekovih pravic oseb LGBTI; spodbuja visokega komisarja za človekove pravice, naj se še naprej bori proti diskriminacijskim zakonom in praksam;

Brezpilotni zrakoplovi in avtonomno orožje

37.  ponovno poziva Svet EU, naj oblikuje skupno stališče EU o uporabi oboroženih brezpilotnih zrakoplovov, v katerem naj največjo pozornost nameni spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava ter obravnava vprašanja, kot so pravni okvir, sorazmernost, odgovornost, zaščita civilistov in preglednost; ponovno poziva EU, naj prepove proizvodnjo, razvoj in uporabo popolnoma avtonomnega orožja, ki omogoča izvedbo napadov brez človeškega posredovanja; vztraja, da morajo biti človekove pravice del vseh dialogov o boju proti terorizmu s tretjimi državami;

Vključevanje vprašanja človekovih pravic v EU

38.  poziva EU, naj podpira univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic, tudi državljanskih in političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, v skladu s členom 21 Lizbonske pogodbe ter splošnimi določbami o zunanjem delovanju Unije;

39.  ponovno poziva EU, naj sprejme pristop na podlagi pravic in vključi spoštovanje človekovih pravic v sodelovanje na področjih trgovine, naložb, javnih storitev in razvoja, pa tudi v skupno varnostno in obrambno politiko; poleg tega poudarja, da bi morala politika EU na področju človekovih pravic zagotoviti, da bodo notranje in zunanje politike usklajene, kot zahteva Pogodba o EU;

Mednarodno kazensko sodišče

40.  opozarja na odstavek 6 sklepov Sveta z dne 16. novembra 2015 in ponovno izraža svojo odločno podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču (MKS), da bi spodbujali odgovornost in se izognili kulturi nekaznovanja, in v zvezi s tem pozdravlja vlogo MKS pri vzpostavitvi regionalnega miru na afriški celini in uveljavljanju pravne države;

Države v okviru splošnega rednega pregleda

Gruzija

41.  pozdravlja članstvo Gruzije v Svetu OZN za človekove pravice in najnovejši splošni redni pregled o Gruziji; je seznanjen z zakonodajnimi reformami, ki so prinesle nekaj napredka na področju sodstva in kazenskega pregona, državnega tožilstva, boja proti slabemu ravnanju, pravic otrok, pa tudi na področju varstva zasebnosti in osebnih podatkov ter notranje razseljenih oseb; vendar ugotavlja, da na večini teh področij ni napredka zaradi tesnih povezav med političnimi in poslovnimi elitami v tej državi;

42.  vseeno ugotavlja, da je treba opraviti še veliko dela, kar zadeva popolno neodvisnost pravosodja in slabo ravnanje, zlasti v zvezi s priporom v predkazenskem postopku in rehabilitacijo žrtev, poudarja, da vlada v skladu z mednarodnim pravom s področja človekovih pravic vlada nosi odgovornost za zaščito vseh otrok pred nasiljem, in poziva gruzijsko vlado in parlament k nadzoru vseh dobrodelnih ustanov za otroke, vključno z gruzijsko pravoslavno cerkvijo; ostaja zaskrbljen zaradi svobode izražanja in medijev ter nedostopnosti zasedenih regij Abhazije in Chinvalske regije/Južne Osetije za opazovalce, kjer se še vedno obsežno kršijo človekove pravice; poziva gruzijsko vlado, naj sprejme ustrezne ukrepe ter tako zagotovi nadaljnje ukrepanje po priporočilih v okviru postopka splošnega rednega pregleda;

Libanon

43.  izreka pohvalo Libanonu zaradi politike odprte meje in sprejema, ki jo že leta izvaja za begunce iz Palestine, Iraka in Sirije, ter poziva EU, naj državi nameni več sredstev in tesneje sodeluje z njenimi organi, da bi ji pomagala ohraniti varstvo pravic beguncev in prosilcev za azil; je v zvezi s tem zaskrbljen zaradi domnevno visokega števila primerov porok otrok in/ali prisilnih porok med sirskimi begunci; spodbuja libanonsko vlado, naj razmisli o reformi zakona, ki ureja vstop v Libanon, bivanje v tej državi in izstop iz nje, saj zakon ne razlikuje med prosilci za azil in begunci na eni strani ter migranti na drugi;

44.  podpira priporočila Odbora OZN za odpravo diskriminacije žensk, v katerih ta odbor poziva k ukrepom za povečanje ozaveščenosti migrantk, ki delajo v gospodinjstvu, o njihovih človekovih pravicah v skladu s Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, katere pogodbenica je država Libanon; poudarja zlasti, da je treba odpraviti sistem Kafala in migrantkam, ki delajo v gospodinjstvu, zagotoviti dejanski dostop do pravnega varstva, tudi z zagotavljanjem njihove varnosti in bivanja v času trajanja pravnih in upravnih postopkov, povezanih z njihovim statusom;

Mavretanija

45.  poudarja, da je mavretanska vlada sicer dosegla napredek pri sprejemanju zakonodajnih ukrepov, namenjenih preprečevanju vseh vrst suženjstva in suženjstvu podobnih praks, vendar pa neučinkovito izvajanje prispeva k njihovemu ohranjanju; poziva oblasti, naj sprejmejo zakon proti suženjstvu, začnejo sistematično in redno po vsej državi zbirati razčlenjene podatke o vseh oblikah suženjstva in izvedejo temeljito, na dokazih temelječo študijo o zgodovini in naravi suženjstva, da bi to prakso izkoreninili;

46.  poziva mavretanske oblasti, naj v skladu z mednarodnimi konvencijami in svojim nacionalnim pravom omogočijo svobodo govora in zbiranja; poziva tudi k izpustitvi Birama Dah Abeida, Bilala Ramdaneja in Džibija Sova, da bodo lahko nadaljevali nenasilno kampanjo proti nadaljevanju suženjstva, ne da bi se pri tem bali nadlegovanja ali ustrahovanja;

Mjanmar

47.  pozdravlja razpis konkurenčnih volitev 8. novembra 2015, ki so pomemben mejnik pri prehodu države v demokracijo; priznava dosedanji napredek na področju človekovih pravic, ugotavlja pa, da so razmere na številnih področjih še vedno zelo zaskrbljujoče, vključno s pravicami manjšin ter pravico izražanja, združevanja in mirnega zbiranja;

48.  obsoja diskriminacijo manjšine Rohingja, ki jo še stopnjuje dejstvo, da ta skupnost nima pravnega statusa in da je sovražni govor proti nebudistom čedalje pogostejši pojav; poziva k celovitim, preglednim in neodvisnim preiskavam vseh poročil o kršitvah človekovih pravic manjšine Rohingja in meni, da štirje zakoni, namenjeni zaščiti rase in vere, ki jih je parlament sprejel leta 2015, lahko vodijo do diskriminacije na podlagi spola; znova zahteva, da se uradu visokega komisarja OZN za človekove pravice dovoli, da v tej državi ustanovi urad; poudarja, da je treba pred zaključkom pogajanj o sporazumu o naložbah med EU in Mjanmarom opraviti celovito oceno učinka na trajnostni razvoj;

Nepal

49.  pozdravlja dejstvo, da je 20. septembra 2015 začela veljati nova nepalska ustava, ki naj bi postavila temelje za politično stabilnost in gospodarski razvoj te države v prihodnosti; upa, da bodo še odprta vprašanja glede politične zastopanosti manjšin, vključno z Daliti, in zakonov o državljanstvu kmalu obravnavana;

50.  obžaluje vsesplošno pomanjkanje odgovornosti za zlorabe človekovih pravic, ki sta jih med civilno vojno zagrešili obe strani, kljub sprejetju zakona o resnici, spravi in izginotjih maja 2014; poziva nepalsko vlado, naj pristopi k Mednarodni konvenciji o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem; obsoja omejevanje temeljnih svoboščin tibetanskih beguncev; poziva Indijo, naj umakne neuradno blokado nepalskega gospodarstva, ki je skupaj z uničujočim potresom aprila 2015 povzročila humanitarno krizo in skoraj milijon nepalskih državljanov pahnila v brezizhodno revščino;

Oman

51.  izraža pohvalo Omanu za vzpostavitev vladne nacionalne komisije za človekove pravice in povabilo, ki je omogočilo prelomni obisk posebnega poročevalca OZN o pravici do mirnega zbiranja septembra 2014; upa, da bodo ti konstruktivni koraki vodili k intenzivnejšemu sodelovanju Omana s predstavniki OZN za človekove pravice in neodvisnimi organizacijami za človekove pravice;

52.  spodbuja Oman, naj sprejme potrebne ukrepe za ublažitev razmer v državi, kjer po besedah posebnega poročevalca OZN prevladujeta strah in ustrahovanje, saj da se ljudje bojijo izraziti svoje mnenje, se pogovarjati po telefonu in se sestajati; v zvezi s tem je še vedno zaskrbljen zaradi prepovedi vseh političnih strank in novega zakona o državljanstvu, sprejetega avgusta 2014, v katerem je predvidena možnost, da se državljanom, ki se pridružijo skupinam, ki naj bi škodile nacionalnim interesom, odvzame državljanstvo, in poziva vlado, naj o tem ponovno razmisli; poziva institucije EU in države članice, naj Omanu ponudijo tehnično in pravno pomoč in mu tako pomagajo vzpostaviti varno in spodbudno okolje za organizacije civilne družbe;

Ruanda

53.  je zaskrbljen zaradi stanja na področju človekovih pravic v Ruandi, vključno z omejitvami svobode izražanja in združevanja, kratenjem demokratičnega prostora opozicijskim političnim strankam in neodvisnim dejavnostim civilne družbe in neobstojem spodbudnega okolja za neodvisno sodstvo; poziva ruandsko vlado, naj vzpostavi demokratični prostor, v katerem bodo lahko vsi segmenti družbe svobodno delovali;

54.  je zaskrbljen zaradi predlagane spremembe ustave, ki bi sedanjemu predsedniku omogočila, da se poteguje za tretji mandat; spodbuja vlado Ruande, naj spoštuje Afriško listino o demokraciji, volitvah in upravljanju;

Južni Sudan

55.  pozdravlja resolucijo Sveta OZN za človekove pravice z junija 2015 in začetek misije urada visokega komisarja za človekove pravice za opazovanje in poročanje o stanju na področju človekovih pravic v Južnem Sudanu ter za izvedbo celovite ocene domnevnih kršitev in zlorab človekovih pravic z namenom zagotavljanja odgovornosti;

56.  podpira sprejetje resolucije o nadaljnjih ukrepih, ki je bila sprejeta na 31. zasedanju Sveta za človekove pravice in ki uvaja mandat posebnega poročevalca za Južni Sudan, kot je bilo predvideno v resoluciji z junija 2015, za pomoč vladi pri uveljavljanju priporočil misije urada visokega komisarja OZN o načinih za izboljšanje stanja na področju človekovih pravic in v podporo regionalnim in mednarodnim prizadevanjem za večjo odgovornost, tako da se mednarodna sredstva, namenjena vladi, poveže s splošno ravnjo spoštovanja človekovih pravic v državi;

57.  poziva Svet za človekove pravice, naj podpre imenovanje posebnega poročevalca za Južni Sudan z mandatom za spremljanje kršitev in javno poročanje o njih, vključno z novačenjem in uporabo otrok vojakov, pa tudi uporabo šol za vojaške namene, ter naj pripravi priporočila za doseganje dejanske odgovornosti;

Sirija

58.  izraža resno zaskrbljenost zaradi vse hujših varnostnih in humanitarnih razmer v Siriji; odločno obsoja zlorabe, pokole, mučenja, uboje in spolno nasilje, ki jih nad prebivalci Sirije izvajajo IS, Asadov režim in druge teroristične organizacije in milice; ponovno poziva k trajnostni rešitvi sirskega konflikta na podlagi političnega procesa pod sirskim vodstvom, ki bo vodil k pravemu političnemu prehodu, v katerem se bodo upoštevale legitimne težnje sirskega prebivalstva in v katerem bo lahko to prebivalstvo neodvisno in demokratično odločalo o lastni prihodnosti;

59.  poziva Svet za človekove pravice, naj Varnostni svet OZN spodbudi k ustreznim ukrepom, da bodo odgovorni za kršitve človekovih pravic, tudi takih kršitev, ki lahko pomenijo hudodelstva proti človečnosti in vojna hudodelstva, privedeni pred sodišče, vključno z obravnavanjem položaja v Siriji na Mednarodnem kazenskem sodišču;

Venezuela

60.  je zaskrbljen zaradi članstva Venezuele v Svetu OZN za človekove pravice, katere triletni mandat se je začel 1. januarja 2016; jemlje na znanje govor predsednika Madura na izrednem zasedanju 12. novembra in opozarja, da k članstvu v tem svetu spada tudi odgovornost za spodbujanje in varstvo človekovih pravic v lastni državi, kot je jasno povedal visoki komisar Zeid Rad Al Husein;

61.  je močno zaskrbljen zaradi vse slabšega stanja v Venezueli in uporabe nasilja nad protestniki; poziva venezuelske oblasti, naj v skladu z zahtevami več organizacij OZN in mednarodnih organizacij nemudoma izpustijo voditelje opozicije in druge miroljubne protestnike, študente in voditelje opozicije, ki so samovoljno pridržani, ker so uveljavljali pravico do svobode izražanja in temeljne pravice;

Prednostne države

Ukrajina

62.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi nenehnega izvajanja neselektivnih napadov na civilnih območjih, zlasti v vzhodni Ukrajini; obsoja nenehne kršitve človekovih pravic v konfliktu ter v celoti podpira misijo OZN za spremljanje stanja na področju človekovih pravic in posebno opazovalno misijo OVSE v Ukrajini; poziva države članice EU, naj na ravni OZN podprejo vsa mogoča prizadevanja za boj proti nekaznovanju ter opravijo nepristranske preiskave nasilnih dogodkov in kršitev človekovih pravic, do katerih je prišlo ob zatrtju demonstracij na trgu Majdan, preiščejo naj, ali so med oboroženim konfliktom v vzhodni Ukrajini provladne sile in proruski uporniki uporabljali kasetno strelivo, ter obravnavajo stanje na področju človekovih pravic na Krimu ter druge kršitve, povezane z oboroženim konfliktom v vzhodni Ukrajini;

Belorusija

63.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi nenehnega omejevanja svobode izražanja ter pravice do združevanja in mirnega zbiranja, obsoja nadlegovanje neodvisnih in opozicijskih novinarjev ter nadlegovanje in pridržanje zagovornikov človekovih pravic, obsoja pa tudi nadaljevanje izvajanja smrtne kazni; poziva k obnovitvi mandata posebnega poročevalca OZN za stanje na področju človekovih pravic v Belorusiji na 32. zasedanju Sveta in poziva vlado, naj v celoti sodeluje s posebnim poročevalcem in se zaveže k izvajanju težko pričakovanih reform za zaščito človekovih pravic, tudi z izvajanjem priporočil, ki so jih dali posebni poročevalec in drugi mehanizmi za človekove pravice;

Azerbajdžan

64.  pozdravlja skupno izjavo o stanju na področju človekovih pravic v Azerbajdžanu, ki je bila podana na 29. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice, vendar obžaluje, da je številne države članice EU niso podprle; poziva države članice EU in druge članice tega sveta, naj pozorno spremljajo stanje na področju človekovih pravic v Azerbajdžanu in si prizadevajo za sprejetje resolucije, s katero bi pozvali k takojšnji izpustitvi zagovornikov človekovih pravic, političnih in civilnih aktivistov, novinarjev in blogerjev, ki so bili prijeti ali zaprti na podlagi obtožb s političnim ozadjem, k temeljiti preiskavi domnevnih primerov mučenja v priporu in k razveljavitvi zakonov, ki neupravičeno omejujejo svobodo izražanja, zbiranja in združevanja v Azerbajdžanu;

Bahrajn

65.  pozdravlja skupno izjavo, ki jo je 14. septembra 2015 podalo 33 držav, ki je peta zaporedna izjava o stanju na področju človekovih pravic v Bahrajnu in v kateri so izrazile zaskrbljenost zaradi poročil o nadlegovanju in zaprtju oseb, ki so uveljavljale pravico do svobode mnenja in izražanja ter svobode mirnega zbiranja in združevanja, vključno z zagovorniki človekovih pravic, neprevzemanja odgovornosti za kršitve človekovih pravic in poročil o mučenju in slabem ravnanju v priporu;

66.  ponovno poziva vlado, naj pospeši polno izvajanje priporočil neodvisne preiskovalne komisije za Bahrajn (BICI);

67.  ponovno poziva vlado, naj v celoti sodeluje z uradom visokega komisarja za človekove pravice in s posebnimi postopki, vključno s formalizacijo sporazuma o sodelovanju z uradom;

Burundi

68.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi usmerjenih napadov na zagovornike človekovih pravic, novinarje in člane njihovih družin; odločno obsoja politično nasilje, usmrtitve po skrajšanih postopkih, kršitve človekovih pravic in zlorabe v zvezi z njimi ter spodbujanje k nasilju iz političnih, etničnih ali drugih razlogov v Burundiju, pa tudi še vedno trajajoče nekaznovanje storilcev, med katerimi so tudi policija in varnostne sile, skupine mladih, povezane s političnimi strankami, in uradniki;

69.  poziva burundijske oblasti, naj ustavitev teh kršitev in zlorab obravnavajo kot bistveno in nujno prednostno nalogo – med drugim naj takoj ustavijo uboje zagovornikov človekovih pravic, novinarjev ter resničnih ali domnevnih nasprotnikov in kritikov ter napadov nanje, ter opravijo temeljite, nepristranske in neodvisne preiskave, da bi odgovorne privedli pred sodišče in žrtvam zagotovili odškodnino;

70.  pozdravlja izredno zasedanje Sveta za človekove pravice o preprečevanju nadaljnjega slabšanja stanja na področju človekovih pravic v Burundiju 17. decembra 2015, vendar obžaluje zamude pri njegovi izvedbi;

71.  poziva k hitri napotitvi misije neodvisnih strokovnjakov ter poziva burundijske oblasti, naj z misijo polno sodelujejo;

Saudova Arabija

72.  ponovno poudarja, da morajo biti članice Sveta OZN za človekove pravice izvoljene izmed članic, ki spoštujejo človekove pravice, načelo pravne države in demokracijo; izraža odločno nestrinjanje z odločitvijo OZN, da se ključna vloga na področju človekovih pravic podeli veleposlaniku Saudove Arabije pri OZN v Ženevi, ki je bil izvoljen za predsednika skupine neodvisnih strokovnjakov v Svetu OZN za človekove pravice;

73.  je zelo zaskrbljen zaradi povečanja števila izvršitev smrtne kazni in obsoja te nesprejemljive usmrtitve; poziva Saudovo Arabijo, naj uvede moratorij za smrtno kazen;

°

°  °

74.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, predsedniku 69. generalne skupščine OZN, predsedniku Sveta OZN za človekove pravice, visokemu komisarju OZN za človekove pravice in generalnemu sekretarju parlamentarne skupščine Sveta Evrope.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0470.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov