PREDLOG RESOLUCIJE o mirovnem procesu v Kolumbiji
14.1.2016 - (2015/3033(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Ernest Urtasun, Barbara Lochbihler, Ulrike Lunacek, Tamás Meszerics, Molly Scott Cato, Jordi Sebastià, Igor Šoltes, Josep-Maria Terricabras, Bodil Valero v imenu skupine Verts/ALE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0041/2016
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih številnih resolucij o razmerah v Kolumbiji, tudi o človekovih pravicah v tej državi, ter resolucij o prejšnjih mirovnih procesih,
– ob upoštevanju posebnih vezi med EU in Kolumbijo na političnem in trgovinskem področju ter na področju sodelovanja,
– ob upoštevanju dogovorov, ki so bili do sedaj sklenjeni v Havani, o celoviti zemljiški reformi, politični udeležbi in demokratičnem odpiranju za izgradnjo miru, odpravi problema prepovedanih drog in pravicah žrtev ter o celovitem kazenskopravnem sistemu,
– ob upoštevanju točke 44 sporočila delegacije Evropskega parlamenta pri Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini (EuroLat) na drugem vrhunskem srečanju med EU in Skupnostjo latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) v Bruslju o odpravi notranjega konflikta med vlado Kolumbije in oboroženimi revolucionarnimi silami Kolumbije (FARC) ter bruseljske deklaracije, ki je bila sprejeta ob koncu srečanja 11. junija 2015,
– ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 24. septembra 2015 o dogovoru o prehodni pravosodni ureditvi v Kolumbiji ter izjave z dne 1. oktobra 2015, v kateri je bil Eamon Gilmore imenovan za posebnega predstavnika EU za mirovni proces v Kolumbiji,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker imata EU in Kolumbija politične odnose, ki temeljijo na dialogu in medsebojnem spoštovanju v okviru Memoranduma o soglasju z dne 28. novembra 2009, od leta 2009 pa poteka tudi politični dialog, osredotočen na človekove pravice;
B. ker od leta 2013 EU in Kolumbija tesno sodelujeta na gospodarskem in trgovinskem področju, kar je posledica trgovinskega sporazuma med Kolumbijo in Perujem ter EU in njenimi državami članicami, ki vsebuje klavzulo o človekovih pravicah (člen 1), ter zlasti poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju;
C. ker so se pogovori (Mesa de diálogo) med vlado Kolumbije in FARC začeli v Havani (Kuba) 19. novembra 2012 po podpisu splošnega dogovora za razrešitev konflikta in izgradnjo stabilnega in trajnega miru, s čimer se je izpolnila želja kolumbijskega naroda, da živi v miru, ter priznava, da sodi zlasti izgradnja miru v pristojnost vsega prebivalstva, da je država zavezana k spodbujanju človekovih pravic na vsem svojem ozemlju in da sta pravičen gospodarski in socialni razvoj jamstvo za mir ter hkrati nujen pogoj za vključujočo in trajnostno rast v državi;
D. ker so pogajalci v Havani dosegli dogovore o novem kolumbijskem podeželju in celoviti zemljiški reformi; doseženi so bili tudi dogovori o politični udeležbi in demokratičnem odpiranju za izgradnjo miru ter o rešitvi problema prepovedanih drog;
E. ker sta kolumbijska vlada in FARC 15. decembra 2015 sporočili, da sta sklenili dogovor o žrtvah konflikta, in sicer celovit sistem za resnico, pravico, odškodnine in preprečitev ponovitve konflikta, ki vključuje posebno pristojnost za mir ter zavezo o človekovih pravicah; ker bodo s tem dogovorom oblikovani odbor za pojasnitev resnice, sobivanje in preprečevanje ponovitve konflikta ter posebna enota za iskanje pogrešanih oseb, ki so izginile med konfliktom in zaradi njega, pa tudi enota za preiskovanje in razpustitev kriminalnih združb, tudi tistih, ki naj bi bile naslednice paravojaštva;
F. ker je ta dogovor bistven korak za izgradnjo stabilnega in trajnega miru ter priznava vse žrtve konflikta, ne le kot žrtve, temveč tudi in predvsem kot državljane s pravicami, zlasti njihovo pravico do sodelovanja pri pojasnitvi resnice in do odškodnine zaradi škode, ki so jo utrpeli zaradi oboroženega, socialnega in političnega konflikta;
G. ker v Kolumbiji ne obstajajo jamstva za delo na področju varstva človekovih pravic, zlasti na področju zaščite zemljišč pred živilsko-predelovalnimi in ekstrakcijskimi projekti;
H. ker ima organizirana civilna družba bistveno vlogo pri doseganju miru in združuje organizacije za varstvo človekovih pravic, organizacije žensk, podeželske skupnosti, afriško-kolumbijske skupnosti ter avtohtone skupine, ki so pripravile številne pobude in predloge na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;
I. ker je proces za izgradnjo stabilnega in trajnega miru v Kolumbiji, ki presega razrešitev oboroženega notranjega konflikta, ki je trajal več kot 50 let in povzročil na milijone žrtev, predvsem prednostna naloga Kolumbije, a tudi Evropske unije in mednarodne skupnosti, kar kažejo številne izjave različnih držav ter regionalnih in mednarodnih organov, vključno z Evropsko unijo, v podporo mirovnemu procesu;
1. z veseljem pozdravlja dogovore, ki so bili sklenjeni do sedaj in so bistveni za sklenitev dokončnega mirovnega sporazuma;
2. obsoja vse trpljenje, ki ga je povzročil konflikt, ter meni, da so ti dogovori bistveni za dosego sporazuma za stabilen in trajen mir, ki pomeni konec pol stoletja trajajočega oboroženega notranjega konflikta in v katerem se predvsem upošteva pravica žrtev konflikta do polne, resnične in pravične odškodnine za fizično, moralno in materialno škodo, ter zagotavlja, da se to ne bo ponovilo;
3. priznava velika politična prizadevanja, realizem in vztrajnost, ki sta jih pokazali kolumbijska vlada in FARC pri zbliževanju svojih nasprotujočih si stališč in postopnem ustvarjanju kompromisa, kar je omogočilo napredek pri pogajanjih;
4. odločno podpira tekoče pogovore za čim hitrejšo dosego končnega premirja in popolnega prenehanja sovražnosti; v tem smislu poziva vse kolumbijske politične sile, naj si prizadevajo doseči soglasje o tem sporazumu;
5. poziva, naj se tekoči proces razširi na nacionalno osvobodilno vojsko (ELN) ali pa naj se po potrebi vzpostavijo vzporedna pogajanja, ki bi potekala pod podobnimi pogoji, saj trajen mir ne bo mogoč brez vključitve vseh akterjev konflikta;
6. je zelo zadovoljen, da je bil dosežen dogovor o točki 5 (žrtve) splošnega dogovora med kolumbijsko vlado in Oboroženimi revolucionarnimi silami Kolumbije (FARC), ki vključuje ustanovitev odbora za pojasnitev resnice, sobivanje in preprečevanje ponovitve konflikta ter posebne enote za iskanje pogrešanih oseb, ki so izginile med konfliktom in zaradi njega, in posebne pristojnosti za mir, posebnih ukrepov za odškodnine in jamstvo za preprečevanje ponovitve ter enote za preiskovanje in razpustitev kriminalnih združb, tudi tistih, ki naj bi bile naslednice paravojaštva;
7. z zadovoljstvom ugotavlja, da je z izključitvijo možnosti amnestije ali pomilostitve za primere zločinov proti človeštvu, genocida in hudih vojnih zločinov mirovni proces skladen z mednarodnim kazenskim in humanitarnim pravom ter veljavnimi mednarodnimi instrumenti in standardi na področju človekovih pravic; poudarja tudi, da veljavno mednarodno pravo večstranskim organom za človekove pravice in Mednarodnemu kazenskemu sodišču podeljuje pristojnost, da nadzorujejo izpolnjevanje mednarodnih standardov;
8. poudarja, da je treba vzpostaviti učinkovite sisteme, s katerimi se bo lahko preverila povezava med zločini in oboroženim konfliktom, zato da nepolitična kazniva dejanja, storjena izven konteksta oboroženega konflikta, ne bodo obravnavana v okviru posebne pristojnosti;
9. z zadovoljstvom pozdravlja dosežen dogovor o vzpostavitvi odbora za pojasnitev resnice, sobivanje in preprečevanje ponovitve konflikta kot neodvisnega in nepristranskega zunajsodnega mehanizma, ki bo na podlagi pričevanj žrtev pripravil resnično zgodovinsko poročilo o dogodkih, saj lahko samo iskren opis preteklosti in prevzem vse odgovornosti omogoči mirno prihodnost, zagotovi pravice vsem žrtvam in trdno jamstvo, da se konflikt ne bo ponovil;
10. prav tako priznava pomembno vlogo, ki so jo do sedaj imeli Kuba in Norveška kot državi garantki ter Čile in Venezuela kot državi, ki spremljata mirovni proces;
11. z zadovoljstvom pozdravlja sklep podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 1. oktobra 2015, da imenuje Eamona Gilmora, ki je nekdanji podpredsednik vlade Irske in nekdanji minister za zunanje zadeve in trgovino, za posebnega predstavnika EU za mirovni proces v Kolumbiji; se zavezuje, da si bo po vsej moči prizadeval, da bo imel novi posebni predstavnik čim prej na voljo proračunska sredstva, ki jih potrebuje za učinkovito izvajanje te pomembne naloge; poziva, naj se sestane z obema stranema in kolumbijsko organizirano civilno družbo;
12. ponovno poudarja, da je pripravljen nuditi vso možno podporo za izvajanje končnega mirovnega sporazuma, in zato ponovno poziva države članice EU, naj oblikujejo skrbniški sklad za obdobje po konfliktu; meni, da je treba ta sklad upravljati s soglasjem obeh strani ter da morajo imeti skupnosti in organizacije civilne družbe neposreden dostop do njega, da se bodo upoštevale prednostne naloge, ki jih zahtevajo žrtve na področju resnice, pravice ter odškodnin in jamstev, da se konflikt ne bo ponovil, za izgradnjo stabilnega in trajnega miru;
13. ponavlja, da nasilje ni legitimna oblika političnega boja, in poziva tiste, ki so bili tega mnenja, naj sprejmejo demokracijo z vsemi njenimi posledicami in zahtevami, pri katerih je na prvem mestu dokončna opustitev orožja; glede tega poziva, naj se spoštuje pravica opozicije do izvajanja političnih dejavnosti brez sistematičnega preganjanja, ki mu je bila priča v preteklosti;
14. ponovno zahteva, naj kolumbijski politični sistem in njegove institucije v celoti in neprekinjeno v vsej državi zagotovijo spoštovanje človekovih pravic; nasilje je treba v celoti izkoreniniti iz države, kjer je 50-letni konflikt občasno povzročil zunajpravne odzive, navade in ravnanje v nekaterih državnih institucijah, ki niso v skladu s pravno državo in spoštovanjem človekovih pravic; v tem smislu zahteva zaščito zagovornikov in zagovornic človekovih pravic v Kolumbiji ter varstvo pravice do svobode združevanja in mirnih demonstracij; spominja, da je, kot trdijo tudi številni poročevalci iz Organizacije združenih narodov, pravica do mirnih demonstracij in kolektivnega izražanja mnenja bistvena za obstoj svobodne in demokratične družbe[1];
15. poudarja pomembno nalogo, ki jo bo lahko imel Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice v Kolumbiji, in sicer spremljanje stanja človekovih pravic po sklenitvi mirovnih sporazumov;
16. poziva Kolumbijo, naj razpusti paravojaške skupine in s tem upošteva priporočilo visokega komisarja OZN za človekove pravice, in sicer da se mora država odzvati na nasilje skupin, ki so nastale po demobilizaciji in so povezane z organiziranim kriminalom, to pa s celovitim pristopom, pri katerem bodo upoštevani javna varnost, za katero bo skrbela policija, pravosodni boj proti nekaznovanju, odgovornost javnih uradnikov glede preprečevanja korupcije ter ukrepi za boj proti revščini in izključenosti;
17. poziva Kolumbijo, naj ne sprejema zakonov, ki bodo v nasprotju z dorečenim v Havani, ter naj nacionalni načrt razvoja prilagodi doseženim dogovorom in izgradnji miru z ozemeljskega vidika, ob upoštevanju pravice do predhodnega posvetovanja in z zagotavljanjem pogojev, ki bodo notranje razseljenim osebam in beguncem omogočili vrnitev, vključno z vračanjem zemljišč;
18. se zavezuje, da bo oblikoval mešano parlamentarno skupino za spremljanje izvajanja doseženih dogovorov ter stanja človekovih pravic v Kolumbiji med pomembnim obdobjem po konfliktu;
19. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, sedanjemu predsedstvu EU, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter vladi in kongresu Kolumbije.