Evropski parlament,

–  ob upoštevanju terorističnih napadov v Madridu leta 2004, v Londonu leta 2005, v Bruslju leta 2014 in več terorističnih napadov v Parizu leta 2015,

–  ob upoštevanju govora predsednika francoske republike na skupnem zasedanju francoskega parlamenta 16. novembra 2015,

–  ob upoštevanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in njenega člena 42(7),

–  ob upoštevanju člena 222 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 2(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju evropske varnostne strategije, ki jo je sprejel Evropski svet dne 12. decembra 2003, in poročila o njenem izvajanju, ki ga je Evropski svet odobril dne 11. in 12. decembra 2008,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2012 o klavzuli o vzajemni obrambi in solidarnostni klavzuli EU: politična in operativna razsežnost(1),

–  ob upoštevanju Ustanovne listine OZN, zlasti določb iz poglavja VII in člena 51,

–  ob upoštevanju sklepov o obrambi in varnosti, ki jih je Evropski svet sprejel 19. in 20. decembra 2013,

–  ob upoštevanju sklepov o obrambi in varnosti, ki jih je Evropski svet sprejel 25. in 26. junija 2015,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve (obrambni ministri) z dne 16. in 17. novembra 2015, ki mu je predsedovala visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je bilo v EU od leta 2004 veliko terorističnih napadov, v katerih je bilo ubitih na stotine ljudi, tisoči pa so bili ranjeni;

B.  ker se je zadnji teroristični napad proti EU in njenim državljanom zgodil v Parizu 13. novembra 2015, v njem je bilo ubitih 130 Evropejcev, 368 pa ranjenih;

C.  ker je EU pod stalno in naraščajočo teroristično grožnjo, kar povzroča dramatične spremembe na področju svobode državljanov EU;

D.  ker je kot odgovor na teroristične napade v Parizu 13. novembra 2015 francoska vlada uradno opozorila na klavzulo o vzajemni pomoči (člen 42(7) Pogodbe o Evropski uniji (PEU));

E.  ker bi moralo načelo kolektivne obrambe iz člena V Severnoatlantske pogodbe (NATO) za Evropsko unijo imeti enako težo kot člen 42(7) PEU;

F.  ker so solidarnost, pomoč in vzajemna pomoč med državami članicami EU, tudi z uporabo instrumentov Unije, del temeljev EU;

G.  ker sta domovinska varnost in boj proti terorizmu prednostni nalogi EU; ker potrebujemo skupno strategijo za vse države članice;

H.  ker EU in njene države članice ne smejo več zaupati izvajanja svoje varnostne in obrambne strategije ter zmogljivosti zunanjim izvajalcem;

I.  ker je visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko odgovorna za usklajevanje in proaktivno delovanje pri teh pomembnih zadevah;

J.  ker je treba varnostne in obrambne zmogljivosti, ki jih predvidevata pogodbi, še doseči; ker so države članice odgovorne za dokončno oblikovanje evropske varnostne in obrambne unije; ker bo evropska varnostna in obrambna unija okrepila Organizacijo Severnoatlantske pogodbe, s tem pa dodatno spodbudila učinkovitejšo evropsko, čezatlantsko in svetovno varnost ter obrambo;

1.  izraža popolno solidarnost z vsemi žrtvami terorističnih napadov, ki so bili izvedeni v EU od leta 2004, z njihovimi družinami in prijatelji;

2.  priznava in pozdravlja soglasno podporo, ki so jo Franciji izrazile vse države članice EU; pozdravlja pripravljenost vseh držav članic za zagotovitev vse potrebne pomoči in podpore;

3.  z zadovoljstvom opaža nudenje dodatnih zmogljivosti za boj proti terorizmu; poziva vse države članice, naj ohranijo svojo brezpogojno in trajno podporo; pozdravlja vlogo Francije kot pobudnice tega skupnega prizadevanja;

4.  opozarja na dejstvo, da je bila klavzula o vzajemni pomoči (člen 42(7) Pogodbe o Evropski uniji) uporabljena prvič; meni, da bo to precedenčni primer za prihodnjo uporabo te klavzule;

5.  obžaluje, da uporabe člena 42(7) PEU ni proaktivno vodila oziroma koordinirala visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, s čimer je bila zamujeno priložnost za vzpostavljanje meril za resnično evropsko odzivanje; opozarja, da so bile ugotovljene številne operativne omejitve in da nekatere institucije EU, zlasti Evropski svet, ne delujejo kot spodbujevalci in niso v celoti izkoristile svoje sposobnosti za zagotovitev kolektivnega in učinkovitega odziva pri uporabi klavzula o vzajemni pomoči;

6.  poziva visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj v tesnem sodelovanju z Evropskim svetom in Komisijo, opredeli ustrezne mehanizme in postopke Unije na področju uporabe klavzule o vzajemni pomoči (člen 42(7)) za usklajevanje in vodenje tovrstnih operacij;

7.  obžaluje pomanjkanje smernic in analiz glede uporabe klavzule o vzajemni pomoči, ki je pripeljalo do trenutnega stanja, za katerega so značilni ad hoc ukrepi, ad hoc upravljanje in ad hoc sodelovanje;

8.  meni, da je uporaba klavzule o vzajemni pomoči edinstvena priložnost za postavitev temeljev za močno in trajnostno evropsko varnostno in obrambno unijo; meni, da bo EU samo z avtonomno varnostno in obrambno zmogljivostjo opremljena in pripravljena, da se sooči z ogromnimi notranjimi in zunanjimi varnostnimi grožnjami in izzivi;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, predsedniku Evropske komisije, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Nata in generalnemu sekretarju OZN.

(1) UL C 419, 16.12.2015, str. 138.