PREDLOG RESOLUCIJE o prednostnih nalogah Evropske unije za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2016
14.1.2016 - (2015/3035(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Charles Tannock, Raffaele Fitto, Edward Czesak, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki) v imenu skupine ECR
B8-0065/2016
Resolucija Evropskega parlamenta o prednostnih nalogah Evropske unije za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2016
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter konvencij OZN o človekovih pravicah in izbirnih protokolov h konvencijam, vključno s Konvencijo o otrokovih pravicah in Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov št. 60/251 o ustanovitvi Sveta za človekove pravice,
– ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, Evropske socialne listine ter Listine EU o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019,
– ob upoštevanju svojih preteklih resolucij o Svetu za človekove pravice,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o kršenju človekovih pravic, vključno z nujnimi resolucijami o tej temi,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2014 ter politiki Evropske unije na tem področju[1],
– ob upoštevanju členov 2, 3(5), 18, 21, 27 in 47 Pogodbe o Evropski uniji,
– ob upoštevanju letnega poročila Sveta OZN za človekove pravice za leto 2015, pripravljenega za generalno skupščino OZN,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker so v letih 2015 in 2016 obletnice večjih dogodkov, pomembnih za uveljavljanje človekovih pravic, miru in varnosti: 70. obletnica ustanovitve Združenih narodov, 50. obletnica Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, 40. obletnica Deklaracije OZN o pravici do razvoja (1986) in 20. obletnica Pekinške izjave in izhodišč za ukrepanje (1995), ter 15. obletnica prelomne resolucije Varnostnega sveta OZN o ženskah, miru in varnosti (2000) ter razvojnih ciljev tisočletja (2000);
B. ker so si vse države članice dolžne prizadevati za spoštovanje človekovih pravic, ne glede na rasno pripadnost, izvor, spol ali barvo; ker so vse države dolžne spoštovati temeljne pravice svojih prebivalcev ter na nacionalni ravni konkretno ukrepati za njihovo spoštovanje, na mednarodni ravni pa je njihova dolžnost medsebojno sodelovati za odpravo ovir pri uveljavljanju človekovih pravic na vseh področjih;
C. ker so spoštovanje, spodbujanje in varovanje univerzalnosti človekovih pravic del etičnega in pravnega reda Evropske unije ter eden od temeljev evropske enotnosti in celovitosti;
D. ker delovanje Unije v odnosih s tretjimi državami temelji na členu 21 Lizbonske pogodbe, ki potrjuje univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zahteva spoštovanje človekovega dostojanstva, načel enakosti in solidarnosti in načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava;
E. ker je treba spoštovanje človekovih pravic upoštevati na vseh političnih področjih, povezanih z mirom in varnostjo, razvojnim sodelovanjem, trgovino in naložbami, podnebnimi spremembami in bojem proti terorizmu;
F. ker redna zasedanja Sveta OZN za človekove pravice, imenovanje posebnih poročevalcev, mehanizem splošnega rednega pregleda in posebni postopki, v katerih se obravnavajo bodisi razmere v posameznih državah bodisi posamezne teme, prispevajo k spodbujanju in spoštovanju človekovih pravic, demokracije in pravne države;
G. ker na žalost nekatere sedanje članice Sveta za človekove pravice priznano sodijo med najhujše kršitelje človekovih pravic in imajo vprašljivo prakso sodelovanja v posebnih postopkih OZN in izpolnjevanja svojih obveznosti glede poročanja organom OZN, ki spremljajo izvajanje sporazumov na področju človekovih pravic;
1. pozdravlja imenovanje veleposlanika Čoj Kjong Iima za predsednika Sveta za človekove pravice za leto 2016;
2. pozdravlja letno poročilo Sveta za človekove pravice, pripravljenega za generalno skupščino OZN, ki zajema njegovo 28., 29. in 30 zasedanje;
3. ponavlja svoje stališče, da bi bilo treba članice Sveta za človekove pravice izvoliti izmed držav, ki podpirajo spoštovanje človekovih pravic, pravne države in demokracije, in poziva države članice OZN k spodbujanju meril uspešnosti na področju človekovih pravic v vseh državah, ki kandidirajo za izvolitev v Svet za človekove pravice; je zaskrbljen zaradi kršitev človekovih pravic v nekaterih novoizvoljenih članicah Sveta za človekove pravice;
4. znova izraža podporo posebnim postopkom in neodvisnosti nosilcev mandata, saj jim to omogoča popolnoma nepristransko opravljanje funkcije, ter vse države poziva, naj sodelujejo pri teh postopkih;
5. ponovno zatrjuje, da je univerzalnost splošnega rednega pregleda pomembna za celovito razumevanje stanja na področju človekovih pravic v vseh državah članicah OZN, in ponavlja svojo podporo drugemu ciklu pregleda, ki se osredotoča na izvajanje priporočil, sprejetih v prvem ciklu; kljub temu znova poziva, naj se v nadaljevanju procesa splošnega rednega pregleda ponovno preučijo priporočila, ki jih države niso sprejele v prvem ciklu;
6. poziva EU in Komisijo, naj ukrepata na podlagi priporočil iz splošnega rednega pregleda v vseh političnih dialogih EU z zadevnimi državami, da bi poiskali načine in sredstva za izvajanje teh priporočil z državnimi in regionalnimi strategijami;
7. poudarja, da je treba v procesu splošnega rednega pregleda zagotoviti sodelovanje široke palete deležnikov, zlasti civilne družbe, ter je zaskrbljen, da v nekaterih državah stroge omejitve zavirajo udeležbo civilne družbe v procesu splošnega rednega pregleda;
8. pozdravlja, da je Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice s pobudo za spremembe, ki naj bi izboljšala in okrepila prisotnost pisarn OZN za človekove pravice z ustanovitvijo osmih regionalnih središč za spremljanje in spodbujanje spoštovanja človekovih pravic, ki naj bi neposredno sodelovala s partnerji, da bi priporočila mehanizmov za človekove pravice pretvorili v dejanske spremembe na terenu;
9. izraža zaskrbljenost zaradi ustavnih reform v nekaterih državah članicah, katerih namen je spremeniti omejitve, ki veljajo za predsedniški mandat, kar je v nekaterih primerih sprožilo z volitvami povezano nasilje; ponovno potrjuje, da je spoštovanje državljanskih in političnih pravic, vključno s posameznikovo in kolektivno svobodo izražanja, svobodo zbiranja in združevanja, edini pokazatelj demokratične, strpne in pluralistične družbe;
10. ponovno poudarja, da bi morali vsi državljani uživati temeljno pravico, da svobodno izvolijo politične voditelje na redno organiziranih poštenih volitvah, na podlagi splošne in enake volilne pravice v skladu s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah (člen 21(3)) ter Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah (člen 25); potrjuje tudi, da sta svoboda izražanja ter živahno in spodbudno okolje za neodvisno in pluralistično civilno družbo osnovna pogoja za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic;
11. obsoja, da vladne sile v številnih tretjih državah nenehno nadlegujejo in pridržujejo zagovornike človekovih pravic in predstavnike opozicije; izraža zaskrbljenost zaradi nepoštene in restriktivne zakonodaje, vključno z omejevanjem financiranja iz tujine, zaradi česar imajo dejavnosti civilne družbe vse manj manevrskega prostora; poziva vse vlade, naj spodbujajo in podpirajo svobodo medijev, organizacije civilne družbe in dejavnosti zagovornikov človekovih pravic ter jim omogočijo, da bodo delovali brez ustrahovanja, represije ali groženj;
12. meni, da sodobne digitalne tehnologije po vsem svetu prinašajo prednosti in izzive za varstvo pravice do zasebnosti ter za uveljavljanje svobode izražanja na spletu; ob tem pozdravlja imenovanje posebnega poročevalca OZN o pravici do zasebnosti v digitalni dobi, čigar mandat zajema vprašanja nadzora in zasebnosti, ki zadevajo ljudi na spletu in zunaj njega;
13. opozarja, da je svoboda misli, vesti, veroizpovedi in prepričanja temeljna človekova pravica, ki je priznana v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, zagotavlja pa jo tudi člen 18 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah; opozarja tudi, da je povezana z drugimi človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, kot so pravica posameznika, da verjame ali ne, pravica, da goji teistično, neteistično ali ateistično prepričanje, ter pravica do sprejetja, spremembe, opustitve ali ponovnega sprejetja prepričanja po lastni izbiri; izraža zaskrbljenost, ker nekatere države še vedno ne spoštujejo standardov OZN, kršijo svobodo veroizpovedi in prepričanja ter se pri tem zatekajo k državni represiji, ki lahko vključuje telesne in zaporne kazni, pretirane globe in celo smrtno kazen; je zaskrbljen zaradi vse večjega preganjanja skupin, katerih veroizpoved ali prepričanje je manjšinsko, vključno s krščanskimi skupnostmi, pa tudi zaradi nezakonitega povzročanja škode na njihovih krajih zbiranja;
14. poziva EU in njene države članice, naj na ravni OZN okrepijo prizadevanja za izkoreninjenje vseh oblik diskriminacije na podlagi vere ter naj v odnosih s tretjimi državami spodbujajo medverski dialog; zahteva konkretne ukrepe za zaščito verskih manjšin, neverujočih, verskih odpadnikov in ateistov, ki so žrtve zakonov o bogokletstvu; pozdravlja zavezanost EU k spodbujanju svobode veroizpovedi ali prepričanja v okviru mednarodnih forumov, tudi s podpiranjem pooblastila posebnega poročevalca OZN za svobodo veroizpovedi in prepričanja; v celoti podpira prakso, da EU prevzema vodilno vlogo pri tematskih resolucijah o tem vprašanju v Svetu za človekove pravice in generalni skupščini OZN;
15. meni, da so trgovina in človekove pravice tesno povezane in da lahko poslovna skupnost odigra pomembno vlogo pri spodbujanju človekovih pravic in demokracije;
16. odločno podpira učinkovito in celovito izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah v EU in zunaj nje, tudi z oblikovanjem nacionalnih akcijskih načrtov; poudarja, da je treba sprejeti vse potrebne ukrepe za obravnavo vrzeli pri dejanskem izvajanju vodilnih načel OZN, vključno z dostopom do pravnega varstva in pravnih sredstev;
17. poziva OZN in EU, naj obravnavata vprašanje zagovornikov zemljiških pravic, ki so žrtve povračilnih ukrepov, kot so grožnje, nadlegovanje, samovoljne aretacije, napadi in umori, ker kritizirajo obsežno kupovanje zemljišč na račun zemljiških pravic in pravic do hrane lokalnega prebivalstva v tretjih državah; poziva mehanizme OZN in akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo, naj sistematično vključujejo zagovornike zemljiških pravic v svoje projekte na temo človekovih pravic;
18. pozdravlja pariški sporazum Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki vključuje blažitev, prilagajanje, razvoj in prenos tehnologije ter krepitev zmogljivosti; vztraja, da bi bilo treba vprašanje podnebnih sprememb vključiti v vsa področja gospodarske politike; poziva vse države pogodbenice, ki so podpisnice tega sporazuma, naj sprejmejo nujne in daljnosežne ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, in sicer tako, da bodo podnebne spremembe vključile na vsa področja politike;
19. pozdravlja nedavno resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2242 o ženskah, miru in varnosti, po kateri so ženske osrednji element vseh prizadevanj za reševanje svetovnih izzivov, na primer naraščajočega nasilnega ekstremizma, podnebnih sprememb, migracij, trajnostnega razvoja, miru in varnosti; pozdravlja ugotovitve globalne študije OZN o izvajanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti, v kateri je bil poudarjen pomen vodilne vloge in udeležbe žensk pri reševanju konfliktov in vzpostavljanju miru ter da je njihovo sodelovanje izboljšalo humanitarno pomoč, okrepilo prizadevanja mirovnih sil, spodbudilo sklenitev mirovnih pogovorov in prispevalo k boju proti nasilnemu ekstremizmu;
20. je ogorčen, da je dobilo nasilje nad ženskami z nastajanjem nasilnih ekstremističnih skupin, kot sta Daiš v Siriji in Iraku ali Boko Haram v zahodni Afriki, novo razsežnost, ki je bolj zastrašujoča kot kdaj koli prej, saj je postalo spolno nasilje sestavni del ciljev in ideologije ter vir prihodkov teh skupin skrajnežev, zaradi česar je mednarodna skupnost postavljena pred izredno pomemben nov izziv; poziva vse vlade in institucije OZN, naj okrepijo svojo zavezo v boju proti tem nagnusnim zločinom ter naj ženskam povrnejo dostojanstvo s sodnimi postopki, odškodnino in podporo;
21. opozarja, da Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki je bila sprejeta leta 1989 in je najširše ratificirana mednarodna pogodba, določa vrsto otrokovih pravic, vključno s pravico do življenja, zdravja, izobraževanja in igre, pa tudi pravico do družinskega življenja, zaščite pred nasiljem in diskriminacijo ter izražanja svojih stališč; poziva vse podpisnice konvencije, naj spoštujejo svoje obveznosti;
22. izraža zaskrbljenost zaradi nenehnega pojavljanja diskriminatornih zakonov in praks ter nasilnih dejanj nad posamezniki v različnih državah na podlagi njihove spolne usmerjenosti in spolne identitete; spodbuja pozorno spremljanje položaja oseb LGBTI v državah, kjer nedavno uvedeni zakoni proti tem osebam ogrožajo življenje pripadnikov spolnih manjšin; poziva EU in njene države članice, naj se v okviru Sveta za človekove pravice osredotočijo na primere kriminalizacije oseb LGBTI;
23. poziva k učinkovitim in usklajenim ukrepom za spopadanje s temeljnimi vzroki migracij; poziva tudi k povečanju prizadevanj na ravni EU za zagotovitev zadostnega financiranja Sveta za človekove pravice, svetovnega programa za hrano in drugih organov OZN, ki beguncem znotraj območij konflikta in zunaj njih zagotavljajo osnovne storitve;
Države v okviru mehanizma splošnega rednega pregleda
Gruzija
24. pozdravlja članstvo Gruzije v Svetu za človekove pravice in nedavni splošni redni pregled o Gruziji; je seznanjen s pomembnimi zakonodajnimi reformami, ki so prinesle nekaj napredka in izboljšav na področjih, ki vključujejo sodstvo in kazenski pregon, državno tožilstvo, boj proti slabemu ravnanju, pravice otrok, varstvo zasebnosti in osebnih podatkov ter notranje razseljene osebe;
25. vseeno ugotavlja, da so, kar zadeva slabo ravnanje, potrebni dodatni napori, zlasti v zvezi s priporom v predkazenskem postopku, rehabilitacijo žrtev, ostaja zaskrbljen zaradi svobode izražanja in medijev ter nedostopnosti zasedenih območij Abhazije in območja Chinvalije/Južne Osetije, kjer še prihaja do obsežnih kršitev človekovih pravic, za opazovalce; poziva gruzijsko vlado, naj sprejme ustrezne ukrepe ter tako zagotovi ukrepanje po priporočilih v okviru postopka splošnega rednega pregleda;
Ukrajina
26. obsoja dejstvo, da še vedno trajajoči ruski napadi povzročajo izjemno težke humanitarne razmere v Doneškem bazenu in da ukrajinske in mednarodne humanitarne organizacije nimajo dostopa do zasedenih območij; je zelo zaskrbljen nad humanitarnim izzivom, ki ga predstavljajo razmere več kot 1,5 milijona notranje razseljenih oseb; je prav tako zelo zaskrbljen zaradi kršitev človekovih pravic na območju Krima, ki ga je zasedla Rusija, zlasti nad razmerami krimskih Tatarov, ki so zelo hude, ter drugih manjšinskih skupin in podpornikov ukrajinske oblasti; poziva EU in njene države članice, naj ta vprašanja obravnavajo v okviru Sveta za človekove pravice;
Libanon
27. izreka pohvalo Libanonu zaradi politike odprte meje in sprejema, ki jo že leta izvaja glede beguncev iz Palestine, Iraka in Sirije, ter poziva Evropsko unijo, naj državi nameni več sredstev in tesneje sodeluje z njenimi organi, da bi ji pomagala ohraniti varstvo pravic beguncev in prosilcev za azil; glede tega je zaskrbljen zaradi domnevno visokega števila primerov porok otrok in/ali prisilnih porok med sirskimi begunci; spodbuja libanonsko vlado, naj razmisli o reformi zakona, ki ureja vstop v Libanonu, bivanje v tej državi iz izstop iz nje, saj ne razlikuje med prosilci za azil in begunci na eni strani ter migranti na drugi;
28. podpira priporočila Odbora OZN za odpravo diskriminacije žensk, ki pozivajo k ukrepom za povečanje ozaveščenosti migrantk, ki delajo v gospodinjstvu, o njihovih človekovih pravicah v skladu s Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, katere pogodbenica je država Libanon; poudarja zlasti, da je treba ukiniti sistem Kafala in zagotoviti dejanski dostop do sodstva za migrantke, ki delajo v gospodinjstvu, tudi z zagotavljanjem njihove varnosti in bivanja med pravnimi in upravnimi postopki, povezanimi z njihovim statusom;
Mavretanija
29. poudarja, da je mavretanska vlada sicer dosegla napredek na področju sprejemanja zakonodajnih ukrepov, namenjenih preprečevanju vseh vrst suženjstva in suženjstvu podobnih praks, vendar pa slabo in neučinkovito izvajanje prispevata k njihovemu ohranjanju; poziva oblasti, naj sprejmejo zakon proti suženjstvu in začnejo po vsej državi sistematično in redno zbirati razčlenjene podatke o vseh oblikah suženjstva ter izvedejo temeljito, na dokazih temelječo študijo o zgodovini in naravi suženjstva, da bi ga izkoreninili;
30. poziva mavretanske oblasti, naj dovolijo svobodo govora in združevanja v skladu z mednarodnimi konvencijami in lastnim nacionalnim pravom; poziva tudi k izpustitvi Birama Dah Abeida, Bilala Ramdaneja in Džibija Sova, da bodo lahko nadaljevali svojo nenasilno kampanjo proti nadaljevanju suženjstva, ne da bi se bali nadlegovanja ali ustrahovanja;
Mjanmar
31. pozdravlja potek konkurenčnih volitev 8. novembra 2015, ki so bile pomemben mejnik pri prehodu države v demokracijo; je kljub temu še vedno zaskrbljen zaradi ustavnega okvira teh volitev, po katerem je 25 % sedežev v parlamentu namenjenih predstavnikom vojske; priznava dosedanji napredek na področju človekovih pravic, ugotavlja pa, da so razmere na številnih področjih še vedno zaskrbljujoče, vključno s pravicami manjšin ter pravico izražanja in mirnega zbiranja;
32. obsoja diskriminacijo manjšine Rohingja, ki jo stopnjuje tudi dejstvo, da ta skupnost nima pravnega statusa, in povečanje sovražnega govora proti nebudistom; poziva k celovitim, preglednim in neodvisnim preiskavam vseh poročil o kršitvah človekovih pravic manjšine Rohingja in meni, da štirje zakoni, namenjeni zaščiti rase in vere, ki jih je parlament sprejel leta 2015, vključujejo diskriminatorne vidike, ki se nanašajo na spol; znova zahteva, da se uradu visokega komisarja za človekove pravice dovoli, da v tej državi ustanovi pisarno; poudarja, da je treba pred zaključkom pogajanj o sporazumu o naložbah med EU in Mjanmarjem opraviti celovito oceno učinka na trajnostni razvoj;
Nepal
33. pozdravlja, da je 20. septembra 2015 začela veljati nova nepalska ustava, ki naj bi postavila temelje za politično stabilnost in gospodarski razvoj te države v prihodnosti; upa, da bodo še odprta vprašanja glede politične zastopanosti manjšin, vključno z daliti, in zakonov o državljanstvu kmalu razrešena;
34. obžaluje vsesplošno pomanjkanje odgovornosti za zlorabe človekovih pravic, ki sta jih med državljansko vojno zagrešili obe strani, kljub sprejetju zakona o resnici, spravi in izginotjih maja 2014; poziva nepalsko vlado, naj pristopi k mednarodni konvenciji o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem; obsoja omejevanje temeljnih svoboščin tibetanskih beguncev; poziva Indijo, naj umakne svoje neuradne blokade za nepalsko gospodarstvo, ki skupaj z uničujočim potresom aprila 2015 povzročajo humanitarno krizo in skoraj milijon nepalskih državljanov potiskajo v brezizhodni položaj, ki mu botruje revščina;
Oman
35. izraža pohvalo Omanu za vzpostavitev vladne nacionalne komisije za človekove pravice in povabilo, ki je omogočilo prelomni obisk posebnega poročevalca OZN o pravici do mirnega zbiranja septembra 2014; upa, da bodo ti konstruktivni koraki vodili k intenzivnejšemu sodelovanju Omana s predstavniki OZN za človekove pravice in neodvisnimi organizacijami za človekove pravice;
36. spodbuja Oman, naj sprejme potrebne ukrepe za ublažitev razmer v državi, kjer po besedah posebnega poročevalca OZN prevladujeta strah in ustrahovanje, saj da se ljudje bojijo izraziti svoje mnenje, se pogovarjati po telefonu in se družiti; v zvezi s tem je še vedno zaskrbljen zaradi prepovedi vseh političnih strank in zaradi novega zakona o državljanstvu, sprejetega avgusta 2014, v katerem je predvidena možnost, da se državljanom, ki se pridružijo skupinam, ki naj bi škodile nacionalnim interesom, odvzame državljanstvo, in poziva vlado, naj o tem ponovno razmisli; poziva institucije EU in države članice, naj Omanu ponudijo tehnično in pravno pomoč in mu tako pomagajo vzpostaviti varno in spodbudno okolje za organizacije civilne družbe;
Ruanda
37. je zaskrbljen zaradi situacije na področju človekovih pravic v Ruandi, vključno z omejitvami svobode govora in združevanja, kratenjem demokratičnega prostora opozicijskim političnim strankam in neodvisnim dejavnostim civilne družbe in neobstojem spodbudnega okolja za neodvisno sodstvo; poziva vlado Ruande, naj vzpostavi demokratični prostor, v katerem bodo lahko vsi segmenti družbe svobodno delovali;
38. je zaskrbljen zaradi spremembe ustave, ki jo je omogočil referendum z dne 18. decembra 2015 in ki sedanjemu predsedniku omogoča, da se poteguje za tretji mandat; poziva vlado Ruande, naj spoštuje člen 5 Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju, v katerem je določeno, da morajo pogodbenice sprejeti vse ustrezne ukrepe za zagotovitev ustavnega reda, zlasti ustavnega prenosa moči, ter člen 23, v katerem je določeno, da je vsaka sprememba ustave, ki krši načela demokratične spremembe vlade, nezakonita;
Južni Sudan
39. pozdravlja, da so vojskujoče se strani 28. avgusta 2015 podpisale mirovni sporazum o koncu državljanske vojne, ki vključuje prehodno delitev oblasti, varnostne ureditve in ustanovitev hibridnega sodišča za sojenje o vseh zločinih, ki so se zgodili od začetka konflikta; opozarja, da je zaradi konflikta umrlo več tisoč ljudi, več sto tisoč pa je razseljenih in beguncev;
40. poziva vse strani, naj ne kršijo človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, vključno s kršitvami, ki veljajo za mednarodne zločine, kot so zunajsodni uboji, nasilje na etnični podlagi, spolno nasilje, povezano s konflikti, vključno s posilstvom, ter nasilje na podlagi spola, novačenje in uporaba otrok, prisilna izginotja ter samovoljne aretacije in pridržanje;
Sirija
41. poudarja, kako pomembno je delo neodvisne mednarodne preiskovalne komisije OZN o Sirski arabski republiki; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je najpomembnejša ugotovitev te komisije, da so glavni vzroki za civilne žrtve, samovoljno razselitev in uničenje še vedno namerni napadi na civiliste, neselektivni in nesorazmerni napadi, napadi na civiliste in zaščiteno kulturno dediščino ter kazenska obleganja in blokade;
42. poziva EU in države članice, naj zagotovijo, da ima preiskovalna komisija na voljo dovolj sredstev za uresničevanje svojega mandata, in sicer ugotavljanje dejstev in okoliščin vseh zagrešenih resnih kršitev človekovih pravic in identifikacija odgovornih za kršitve, vključno s kršitvami, ki bi lahko pomenile hudodelstvo proti človečnosti, da bi za svoja dejanja odgovarjali;
Venezuela
43. pozdravlja svobodne in poštene volitve v Venezueli, ki so potekale 6. decembra 2015; pozdravlja, da sta tako vlada kot opozicija sprejeli rezultate; želi spomniti na pomen prizadevanj za ustavo, spoštovanja človekovih pravic in izpolnjevanja volje venezuelskega naroda ter poudarja, da je treba novemu parlamentu omogočiti, da bo opravljal svoje delo, institucijam pa medsebojno sodelovanje;
44. opozarja, da bo morala nova vlada obravnavati širok spekter vprašanj s področja človekovih pravic, od nekaznovanosti in odgovornosti za zunajsodne uboje, tudi tiste, ki so jih zagrešile varnostne sile, do samovoljnih aretacij in pridržanja, pravice političnih zapornikov do poštenega sojenja, neodvisnosti sodstva, svobode zbiranja in združevanja ter svobode medijev;
Kitajska
45. ugotavlja, da se je situacija na področju človekovih pravic na Kitajskem v zadnjem času poslabšala; je močno zaskrbljen zaradi aretacij, sojenja in obsodb aktivistov na področju človekovih pravic, zagovornikov človekovih pravic in vladnih kritikov; je še vedno zaskrbljen zaradi hudih omejitev svobode izražanja, zbiranja, združevanja in veroizpovedi, pa tudi delovanja organizacij za človekove pravice, in obžaluje, da so verske in etnične manjšine na Kitajskem pogosto tarče diskriminacije; poziva EU in Svet za človekove pravice, naj v pogovorih sodelujeta s kitajskimi oblastmi in se zavzameta za spoštovanje univerzalnosti človekovih pravic;
Rusija
46. je močno zaskrbljen zaradi situacije na področju človekovih pravic v Rusiji, zlasti nad tem, kako politične oblasti manipulirajo s sodstvom; opozarja, da so bili nekateri ruski opozicijski zakonodajalci in preiskovalni novinarji, ki so preiskovali korupcijo in zločine, ki naj bi jih zagrešili državni organi, domnevno ubiti; obsoja dejstvo, da so tiskani in drugi mediji še vedno močno odvisni od političnih organov; obžaluje, da je ruska politika glede nevladnih organizacij še vedno sovražno nastrojena in jih je prisilila, da se ponovno registrirajo kot ruske organizacije v okviru ruske jurisdikcije, zaradi česar zanje veljajo strožje finančne in pravne omejitve;
Iran
47. je resno zaskrbljen zaradi situacije na področju človekovih pravic v Iranu, zlasti zaradi velikega števila usmrtitev zapornikov, vključno z mladoletnimi prestopniki, kot tudi političnih zapornikov in pripadnikov verskih manjšin;
o
o o
48. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, predsedujočemu 69. generalni skupščini OZN, predsedniku Sveta OZN za človekove pravice, visokemu komisarju OZN za človekove pravice ter generalnemu sekretarju parlamentarne skupščine Sveta Evrope.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0470.