PREDLOG RESOLUCIJE o prednostnih nalogah Evropske unije za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2016
14.1.2016 - (2015/3035(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Elena Valenciano, Pier Antonio Panzeri, Soraya Post, Liisa Jaakonsaari, Tibor Szanyi, Doru-Claudian Frunzulică v imenu skupine S&D
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0050/2016
B8-0066/2016/rev.
Resolucija Evropskega parlamenta o prednostnih nalogah Evropske unije za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2016
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter konvencij OZN o človekovih pravicah in izbirnih protokolov h konvencijam, vključno s Konvencijo o otrokovih pravicah in Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov 60/251 o ustanovitvi Sveta za človekove pravice,
– ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, Evropske socialne listine ter Listine EU o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Svetu Združenih narodov za človekove pravice,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o kršenju človekovih pravic, vključno z nujnimi resolucijami o tej temi,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2014 ter politiki Evropske unije na tem področju[1],
– ob upoštevanju deklaracij s svetovne konference v Durbanu leta 2001 proti rasizmu, rasni diskriminaciji, ksenofobiji in s tem povezani nestrpnosti,
– ob upoštevanju najnovejšega poročilo in sklepov posebnega poročevalca Sveta OZN za človekove pravice o sodobnih oblikah rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in z njimi povezane nestrpnosti,
– ob upoštevanju členov 2, 3(5), 18, 21, 27 in 47 Pogodbe o Evropski uniji,
– pozdravlja letno poročilo Sveta OZN za človekove pravice, predstavljeno generalni skupščini OZN,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker so v letih 2015 in 2016 obletnice večjih dogodkov, pomembnih za uveljavljanje človekovih pravic, miru in varnosti: 70. obletnica ustanovitve Združenih narodov, 50. obletnica Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, 40. obletnica Deklaracije OZN o pravici do razvoja (1986) in 20. obletnica Pekinške izjave in izhodišč za ukrepanje (1995), ter 15. obletnica prelomne resolucije Varnostnega sveta OZN o ženskah, miru in varnosti (2000) ter razvojnih ciljev tisočletja (2000);
B. ker so si vse države članice dolžne prizadevati za spoštovanje človekovih pravic, ne glede na rasno pripadnost, izvor, spol ali barvo; ker želi ponovno poudariti svojo zavezanost nedeljivosti človekovih pravic – naj gre za državljanske, ekonomske, socialne ali kulturne –, ki so medsebojno povezane in soodvisne; če odrečemo eno, to neposredno in škodljivo vpliva na druge; ker so vse države dolžne spoštovati temeljne pravice svojih prebivalcev ter na nacionalni ravni konkretno ukrepati za njihovo spoštovanje, na mednarodni ravni pa je njihova dolžnost medsebojno sodelovati za odpravo ovir pri uveljavljanju človekovih pravic na vseh področjih;
C. ker so spoštovanje, spodbujanje in varovanje univerzalnosti človekovih pravic del etičnega in pravnega reda Evropske unije ter eden od temeljev evropske enotnosti in celovitosti;
D. ker delovanje Unije v odnosih s tretjimi državami temelji na členu 21 Lizbonske pogodbe, ki potrjuje univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zahteva spoštovanje človekovega dostojanstva, načel enakosti in solidarnosti in načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava;
E. ker je treba spoštovanje človekovih pravic uveljaviti na vseh političnih področjih, povezanih z mirom in varnostjo, razvojnim sodelovanjem, migracijami, trgovino in naložbami, podnebnimi spremembami in bojem proti terorizmu, saj jih ne moremo obravnavati ločeno od spoštovanja človekovih pravic;
F. ker redna zasedanja Sveta za človekove pravice, imenovanje posebnih poročevalcev, mehanizem splošnega rednega pregleda in posebni postopki, v katerih se obravnavajo bodisi razmere v posameznih državah bodisi posamezne teme, prispevajo k spodbujanju in spoštovanju človekovih pravic, demokracije in pravne države;
G. ker na žalost nekatere članice Sveta za človekove pravice priznano sodijo med najhujše kršitelje človekovih pravic in imajo vprašljivo prakso sodelovanja v posebnih postopkih OZN in izpolnjevanja svojih obveznosti glede poročanja organom OZN, ki spremljajo izvajanje sporazumov na področju človekovih pravic;
Svet OZN za človekove pravice
1. pozdravlja imenovanje veleposlanika Čoj Kjong Lima za predsednika Sveta OZN za človekove pravice za leto 2016;
2. pozdravlja letno poročilo Sveta za človekove pravice, pripravljenega za generalno skupščino OZN, ki zajema njegovo 28., 29. in 30 zasedanje;
3. ponavlja svoje stališče, da bi bilo treba članice Sveta za človekove pravice izvoliti izmed držav, ki podpirajo spoštovanje človekovih pravic, pravne države in demokracije, in poziva države članice OZN k spodbujanju meril uspešnosti na področju človekovih pravic v vseh državah, ki kandidirajo za izvolitev v Svet za človekove pravice; je zaskrbljen zaradi kršitev človekovih pravic v nekaterih novo izvoljenih članicah Sveta za človekove pravice, kot je Saudska Arabija, in poudarja, da je to pomembno za ohranitev njegove neodvisnosti, da bo lahko urad še naprej učinkovito in nepristransko opravljal svoje naloge; globoko obžaluje, da nekatere države članice ne sodelujejo;
4. znova izraža podporo posebnim postopkom in neodvisnosti nosilcev mandata, kot so posebni poročevalci, ker bi jim to omogočilo popolnoma nepristransko opravljanje funkcij, ter vse države poziva, naj sodelujejo pri teh postopkih;
5. ponovno zatrjuje, da je univerzalnost splošnega rednega pregleda pomembna za celovito razumevanje stanja na področju človekovih pravic v vseh državah članicah OZN, in ponavlja svojo podporo drugemu ciklu pregleda, ki se osredotoča zlasti na izvajanje priporočil, sprejetih v prvem ciklu; kljub temu znova poziva, naj se v nadaljevanju procesa splošnega rednega pregleda ponovno preučijo priporočila, ki jih države niso sprejele v prvem ciklu;
6. poudarja, da je treba v procesu splošnega rednega pregleda zagotoviti sodelovanje širokega kroga deležnikov, zlasti civilne družbe, ter je zaskrbljen, da so stroge omejitve ter prepovedi omejile udeležbo civilne družbe v procesu splošnega rednega pregleda;
7. poziva EU, naj ukrepa na podlagi priporočil iz splošnega rednega pregleda v vseh političnih dialogih EU z zadevnimi državami, da bi poiskali načine in sredstva za izvajanje teh priporočil z državnimi in regionalnimi strategijami;
8. pozdravlja, da je Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice s pobudo za spremembe, ki naj bi izboljšala in okrepila prisotnost pisarn OZN za človekove pravice z ustanovitvijo osmih regionalnih središč za spremljanje in spodbujanje spoštovanja človekovih pravic, ki naj bi neposredno sodelovala s partnerji, da bi priporočila mehanizmov za človekove pravice pretvorili v dejanske spremembe na terenu;
Državljanske in politične pravice
9. izraža zaskrbljenost zaradi ustavnih reform v nekaterih državah članicah, katerih namen je spremeniti omejitve, ki veljajo za predsedniški mandat, kar je v nekaterih primerih sprožilo z volitvami povezano nasilje; ponovno potrjuje, da je spoštovanje državljanskih in političnih pravic, vključno s posameznikovo in kolektivno svobodo izražanja, svobodo zbiranja in združevanja, glavni pokazatelj demokratične, strpne in pluralistične družbe;
10. ponovno poudarja, da bi morali vsi državljani uživati temeljno pravico do tega, da svobodno izvolijo politične voditelje na redno organiziranih poštenih volitvah na podlagi splošne in enake volilne pravice v skladu s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah (člen 21(3)) ter Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah (člen 25); potrjuje tudi, da sta svoboda izražanja ter živahno in spodbudno okolje za neodvisno in pluralistično civilno družbo osnovni pogoj za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic;
11. obsoja, da vladne sile v številnih tretjih državah nenehno nadlegujejo in pridržujejo zagovornike človekovih pravic in predstavnike opozicije; izraža zaskrbljenost zaradi nepoštene in restriktivne zakonodaje, vključno z omejevanjem financiranja iz tujine, zaradi česar imajo dejavnosti civilne družbe vse manj manevrskega prostora; poziva vse vlade, naj spodbujajo in podpirajo svobodo medijev, organizacije civilne družbe in dejavnosti zagovornikov človekovih pravic ter jim omogočijo, da bodo delovali brez ustrahovanja, represije ali groženj;
12. meni, da sodobne digitalne tehnologije prinašajo prednosti in izzive za zaščito pravice do zasebnosti ter za uveljavljanje svobode izražanja na spletu po vsem svetu; v zvezi s tem pozdravlja imenovanje posebnega poročevalca OZN o pravici do zasebnosti v digitalni dobi, katerega mandat vključuje nadzor in vprašanja zasebnosti, ki vplivajo na ljudi na spletu in zunaj njega;
13. ponovno izraža svoje dolgotrajno nasprotovanje smrtni kazni, mučenju, krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju v vseh primerih in v vseh okoliščinah; poudarja, da si mora EU še naprej prizadevati za uvedbo moratorija na smrtno kazen, s čimer bo storila prvi korak k njeni odpravi in ponovno poudarja, da odprava smrtne kazni prispeva k napredku na področju človekovih pravic;
14. izreka pohvalo za precejšnji doseženi napredek, saj so mnoge države ukinile smrtno kazen, medtem ko so druge sprejele zakonodajne ukrepe za njeno odpravo; izraža pa obžalovanje, ker so v zadnjih petih letih nekatere države ponovno začele izvajati usmrtitve; poziva države, ki so odpravile smrtno kazen ali imajo dolgotrajni moratorij nanjo, naj je ne uvedejo znova;
15. poziva EU in njene države članice, naj v svoji notranji politiki uveljavijo priporočila posebnega poročevalca OZN za boj proti širjenju rasnega, etničnega in ksenofobnega sovraštva in hujskanja prek interneta in družbenih medijev in omrežij, in sicer s sprejetjem ustreznih zakonodajnih ukrepov ob polnem spoštovanju drugih temeljnih pravic, kot je svoboda izražanja in mnenja;
Socialne in ekonomske pravice
16. obžaluje, da se več kot 20 let po sprejetju dunajske deklaracije o univerzalnosti, nedeljivosti, soodvisnosti in medsebojni povezanosti vseh človekovih pravic Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ne obravnava na enaki podlagi in z enakim poudarkom kot Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah; priznava prizadevanja Sveta OZN za človekove pravice, da bi vsem človekovim pravicam dali enako podlago, in sicer z določitvijo nosilcev mandata za posebne postopke za ekonomske, socialne in kulturne pravice;
17. je globoko zaskrbljen zaradi povečanja skrajne revščine, ki ogroža uveljavljanje vseh človekovih pravic v celoti; v zvezi s tem pozdravlja poročilo posebnega poročevalca Združenih narodov za človekove pravice o skrajni revščini in človekovih pravicah (A/HRC/29/31) in podpira njegove predloge za odpravo skrajne revščine, med drugim: pripisovanje enakega položaja in pomena ekonomskim, socialnim in kulturnim pravicam, kot ga imajo državljanske in politične pravice; priznanje pravice do socialne zaščite; izvajanje davčne politike, ki je izrecno namenjena zmanjšanju neenakosti; okrepitev in osmislitev pravice do enakosti ter obravnavanje vprašanj o prerazporejanju virov kot osrednjo temo razprav o človekovih pravicah; ker je med revnimi na svetu največ žensk in gospodinjstev, ki jih vodijo ženske, je pomembno zagotoviti enak dostop do virov in zaposlitve za ženske in moške;
18. meni, da korupcija, izogibanje plačevanju davkov, slabo upravljanje javnega dobrega in pomanjkanje odgovornosti prispevajo h kršenju pravic državljanov, saj iz državnih proračunov preusmerjajo sredstva, ki bi morala biti namenjena spodbujanju človekovih pravic v prepotrebnih javnih storitvah, kot so izobraževanje, osnovne zdravstvene storitve in druga socialna infrastruktura; meni, da so ukrepi za zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic, predvsem pravice do obveščenosti, svobode izražanja in pravice do zbiranja, pravice do neodvisnega sodstva ter do demokratične udeležbe v javnih zadevah, bistvenega pomena za boj proti korupciji;
19. poudarja, da imajo manjšinske skupnosti v tretjih državah specifične potrebe in da bi bilo treba spodbujati njihovo polno enakopravnost na vseh področjih gospodarskega, družbenega, političnega in kulturnega življenja;
Podjetništvo in človekove pravice
20. odločno podpira učinkovito in celovito izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah v EU in zunaj nje, ter zelo priporoča, naj države članice EU pripravijo in izvajajo nacionalne akcijske načrte; prav tako znova poudarja, da mora EU spodbujati družbeno odgovornost podjetij in da morajo evropska podjetja igrati vodilno vlogo pri spodbujanju mednarodnih standardov podjetništva in človekovih pravic; poziva OZN in EU, naj skupaj z večnacionalnimi in evropskimi podjetji izpostavita vprašanje zagovornikov zemljiških pravic, ki so žrtve povračilnih ukrepov, kot so grožnje, nadlegovanje, samovoljne aretacije, napadi in umori, ker kritizirajo obsežno kupovanje zemljišč na račun zemljiških pravic in pravic do hrane lokalnega prebivalstva v tretjih državah; poziva mehanizme OZN in akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo, naj sistematično vključujejo zagovornike zemljiških pravic v svoje projekte na temo človekovih pravic;
21. pozdravlja pobudo visokega komisarja OZN za človekove pravice za projekt za odgovornost in odpravo krivic, s katerim naj bi prispevali k pravičnemu in učinkovitejšemu sistemu pravnih sredstev nacionalnega prava, zlasti v primerih hude kršitve človekovih pravic v poslovnem sektorju; poziva vse vlade, naj izpolnijo svojo dolžnost in pri kršitvah človekovih pravic, povezanih s podjetji, zagotovijo spoštovanje človekovih pravic, dostop do sodnega varstva za žrtve, ki se pri dostopanju do pravnih sredstev na nacionalni in mednarodni ravni soočajo s praktičnimi in pravnimi izzivi;
22. ugotavlja, da je prva seja odprte medvladne delovne skupine (IGWG) za pripravo mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta o nadnacionalnih družbah in drugih podjetjih v zvezi s človekovimi pravicami, kot je bila ustanovljena z resolucijo Sveta OZN za človekove pravice z dne 26. junija 2014, potekala julija 2015; poleg tega poziva EU, naj podpre prizadevanja za uskladitev svojih politik s smernicami OECD za multinacionalna podjetja in priporoča, naj EU in države članice dejavno sodelujejo v razpravi o pravno zavezujočem mednarodnem instrumentu o podjetništvu in človekovih pravicah znotraj sistema OZN;
Migracije
23. je zaskrbljen zaradi najhujše humanitarne krize po drugi svetovni vojni, do katere je prišlo zaradi vse večjega števila posameznikov, ki so bili prisiljeni zapustiti dom zaradi preganjanja, oboroženih spopadov, vsesplošnega nasilja in podnebnih sprememb in v iskanju boljšega življenja ter ki na nevarni poti tvegajo življenje;
24. vztraja, da so izzivi, ki jih je prinesla humanitarna kriza, povezana z begunci, vprašanja, ki jih je treba obravnavati celovito, v duhu solidarnosti znotraj EU ter v tesnem sodelovanju z Združenimi narodi in njihovimi agencijami; poziva vse države, naj sprejmejo na človekovih pravicah temelječ pristop k migracijam, in sicer tako, da bodo pravice migrantov postavljene v središče politik za upravljanje migracij, posebna pozornost pa bo namenjena položaju marginaliziranih in prikrajšanih skupin migrantov – žensk in otrok; poziva vse države, naj obravnavajo nasilje na podlagi spola nad ženskami in dekleti, ter poudarja, da je politike priseljevanja pomembno oblikovati z vidika enakosti med spoloma, da bi zadovoljili posebne potrebe obeh spolov;
25. opozarja, da so vse države dolžne spoštovati in varovati človekove pravice vseh posameznikov, ki so v njihovi pristojnosti, ne glede na državljanstvo ali izvor in ne glede na priseljenski status; spominja, da je celovita strategija o migracijah tesno povezana z razvojno in humanitarno politiko, med drugim z vzpostavitvijo humanitarnih koridorjev in izdajo humanitarnih vizumov, pa tudi drugimi zunanjimi politikami; opozarja, da bi bilo treba migrante vračati samo ob popolnem spoštovanju njihovih pravic, na podlagi svobodne in ozaveščene odločitve in le, če jim je v domači državi zagotovljeno varstvo pravic; poziva vlade, naj odpravijo samovoljne aretacije in pridržanja migrantov;
26. izraža zaskrbljenost zaradi nenehne in razširjene diskriminacije migrantov, vključno z iskalci azila in begunci, in kršenja njihovih pravic; poziva EU in države članice, naj podprejo delo posebnega poročevalca OZN za človekove pravice migrantov in izvajanje njegovih priporočil; poziva vlade, naj spoštujejo pravico do azila in človekove pravice ter neodtujljivo dostojanstvo migrantov ter, v vseh okoliščinah, načelo nevračanja; poziva države, ki še niso uvedle sistemov in postopkov za to, da bi vsi njihovi programi in institucije, ki se ukvarjajo s področjem migracij, v celoti izpolnjevali svoje obveznosti po mednarodnem pravu o človekovih pravicah, naj to storijo;
Podnebne spremembe in človekove pravice
27. pozdravlja pariški sporazum v sklopu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki vključuje blažitev, prilagajanje, razvoj in prenos tehnologije ter krepitev zmogljivosti; vztraja, da bi bilo treba vprašanje podnebnih sprememb vključiti v vsa področja gospodarske politike; poziva vse države pogodbenice, ki so podpisnice tega sporazuma, naj sprejmejo nujne in daljnosežne ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, in sicer tako, da bodo podnebne spremembe vključile na vsa področja politike;
28. opozarja, da škodljivi vplivi podnebnih sprememb pomenijo neposredno in morebiti nepopravljivo globalno grožnjo polnemu uresničevanju človekovih pravic, še posebej pa bodo vplivali na ranljive skupine, katerih pravice so že tako negotove; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da naj bi nesreče, povezane s podnebjem, kot so dvigovanje morske gladine ali ekstremni vremenski pojavi, ki povzročajo suše in poplave, po pričakovanjih povzročile še več smrtnih žrtev, razseljevanje prebivalstva ter pomanjkanje hrane in vode;
29. poziva mednarodno skupnost, naj se spoprime s pravnimi pastmi pojma „podnebni begunec“, tudi z njegovo pravno opredelitvijo v mednarodnem pravu oziroma vseh pravno zavezujočih mednarodnih sporazumih;
Pravice žensk
30. poudarja, da je pomembno ne spodkopavati pravnega reda pekinških izhodišč za ukrepanje v zvezi z dostopom do izobraževanja in zdravja kot temeljne človekove pravice ter da je treba varovati spolne in reproduktivne pravice; poudarja, da univerzalno spoštovanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter dostopa do ustreznih storitev prispeva k zmanjšanju smrtnosti dojenčkov in mater; poudarja, da so načrtovanje družine, zdravje mater, preprost dostop do kontracepcije in varen splav pomembni elementi, s katerimi lahko rešimo življenje žensk in jim pomagamo, da si na novo uredijo življenje, če so bile žrtve posilstva; poudarja, da je treba te politike umestiti v osrčje razvojnega sodelovanja s tretjimi državami;
31. poudarja pomen ukrepov za krepitev vodilne vloge in udeležbe žensk v javnosti na vseh ravneh odločanja; poziva države, naj zagotovijo uravnoteženo zastopanost spolov v javnih institucijah in javnem življenju in naj posebno pozornost namenijo vključevanju ženskih, ki so pripadnice manjšin;
32. pozdravlja nedavno resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2242 o ženskah, miru in varnosti, po kateri so ženske osrednji element vseh prizadevanj za reševanje svetovnih izzivov, na primer naraščajočega nasilnega ekstremizma, podnebnih sprememb, migracij, trajnostnega razvoja, miru in varnosti; pozdravlja ugotovitve globalne študije OZN o izvajanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti, v kateri je bilo poudarjeno, da sta vodilna vloga in udeležba žensk pri reševanju konfliktov in vzpostavljanju miru izjemno pomembni ter da je njihovo sodelovanje izboljšalo humanitarno pomoč, okrepilo prizadevanja mirovnih sil, spodbudilo sklenitev mirovnih pogovorov in prispevalo k boju proti nasilnemu ekstremizmu; poziva OZN in vse njegove države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za zagotovitev neodvisnosti žensk, njihovo dejavno vključenost v preprečevanje in reševanje konfliktov, pa tudi v mirovna pogajanja in proces vzpostavljanja miru, in sicer s povečanjem njihove zastopanosti na vseh ravneh odločanja v nacionalnih, regionalnih in mednarodnih institucijah ter mehanizmih;
33. je ogorčen, da je dobilo nasilje nad ženskami z nastajanjem nasilnih ekstremističnih skupin, kot sta Daiš v Siriji in Iraku ali Boko Haram v zahodni Afriki, novo razsežnost, ki je bolj zastrašujoča kot kdaj koli prej, saj je postalo spolno nasilje sestavni del ciljev, ideologije in virov prihodkov teh skupin skrajnežev, zaradi česar je mednarodna skupnost postavljena pred ključen nov izziv; poziva vse vlade in institucije OZN, naj okrepijo svojo zavezo v boju proti tem nagnusnim zločinom ter naj ženskam povrnejo dostojanstvo s sodnimi postopki, povrnitvijo škode in podporo;
34. meni, da je eden od načinov boja proti ekstremizmu, da ženskam zagotovimo neodvisnost z obravnavanjem temeljnih neenakosti med ženskami in moškimi, kajti ravno zaradi njih so ženske in dekleta v času konfliktov ranljive; poudarja, da mora biti izobraževanje deklet v begunskih taboriščih, na območjih konfliktov in na območjih, na katere vplivajo skrajna revščina in skrajne vremenske razmere, kot so suša in poplave, neprekinjeno;
35. poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in podpredsednico/visoko predstavnico, naj še naprej spodbujajo krepitev političnega in ekonomskega položaja žensk in deklet z vključevanjem enakosti spolov v vse svoje zunanje politike in programe, tudi prek strukturiranih dialogov s tretjimi državami, z javnim opozarjanjem na vprašanja, povezana s spolom, in z zagotavljanjem zadostnih sredstev v ta namen;
Pravice otrok
36. opozarja, da Konvencija o otrokovih pravicah, ki je bila sprejeta leta 1989 in je najširše ratificirana mednarodna pogodba o človekovih pravicah, določa vrsto otrokovih pravic, vključno s pravico do zdravja, izobraževanja in igre, pa tudi pravico do družinskega življenja, zaščite pred nasiljem in diskriminacijo ter izražanja svojih stališč; poziva vse podpisnice konvencije, naj spoštujejo svoje obveznosti;
37. pozdravlja, da OZN načrtuje začetek svetovne študije, s katero naj bi s spremljanjem in analizo ocenjevanja ugotovili, kako se veljavno mednarodno pravo in standardi izvajajo na terenu, in ocenili konkretne možnosti, da bi države izboljšale svoje politike in odzive; poziva vse države, naj študijo podprejo in dejavno sodelujejo v njej;
38. ponovno poziva Komisijo, naj predlaga celovito strategijo in akcijski načrt za pravice otrok za naslednjih pet let, tako da bodo imele pravice otrok prednost v zunanjih politikah EU, ter na ta način podpre prizadevanja EU za spodbujanje njihovih pravic, zlasti s prispevanjem k zagotavljanju dostopa otrok do vode, sanitarnih storitev, zdravstvenega varstva in izobrazbe, z zagotavljanjem rehabilitacije in ponovnega vključevanja otrok iz oboroženih skupin, z odpravljanjem dela otrok, mučenja, vprašanja čarovništva otrok, trgovine z otroki, porok in spolnega izkoriščanja otrok ter s pomočjo otrokom v oboroženih konfliktih in zagotavljanjem njihovega dostopa do izobraževanja na konfliktnih območjih in v begunskih taboriščih;
Pravice oseb LGBTI
39. izraža zaskrbljenost zaradi nenehnega pojavljanja diskriminatornih zakonov in praks ter nasilnih dejanj nad posamezniki v več državah na podlagi njihove spolne usmerjenosti in spolne identitete; spodbuja pozorno spremljanje položaja oseb LGBTI v državah, kjer nedavno uvedeni zakoni proti tem osebam ogrožajo življenje pripadnikov spolnih manjšin; izraža globoko zaskrbljenost zaradi tako imenovanih protipropagandnih zakonov, s katerimi se omejuje svoboda izražanja in zbiranja, tudi v državah evropske celine;
40. podpira nenehna prizadevanja visokega komisarja OZN za človekove pravice za preprečevanje diskriminatornih zakonov, zlasti v obliki izjav, poročil in kampanje „Svobodni in enakopravni“, pa tudi prizadevanja drugih organov OZN; je zaskrbljen zaradi omejevanja temeljnih svoboščin zagovornikov človekovih pravic oseb LGBTI in poziva EU, naj jim nameni večjo podporo; meni, da bo več možnosti za spoštovanje temeljnih pravic oseb LGBTI, če bodo imele dostop do pravnih institutov, po možnosti prek registriranih partnerskih skupnosti ali zakonskih zvez;
Zagovorniki človekovih pravic
41. poziva vse vlade, naj spodbujajo in podpirajo organizacije civilne družbe in zagovornike človekovih pravic ter jim omogočijo, da delujejo brez strahu, represije ali ustrahovanja in v okviru mehanizma splošnega pregleda sodelujejo s Svetom za človekove pravice, ter naj zagotovijo, da bodo države, ki izvajajo povračilne ukrepe proti zagovornikom človekovih pravic, za to odgovarjale;
meni, da nenehno nadlegovanje in dolgotrajno pridržanje zagovornikov človekovih pravic in predstavnikov opozicije v številnih članicah Sveta za človekove pravice spodkopava njegovo verodostojnost; poziva EU in njene države članice, naj spodbujajo pobudo na ravni OZN, da bi pripravili usklajen in celovit odziv na velike izzive, s katerimi se po celem svetu soočajo zagovorniki človekovih pravic, ki se zavzemajo za pravice žensk, varstvo okolja, zemljiške pravice in pravice avtohtonega prebivalstva ter proti korupciji in nekaznovanju, pa tudi novinarji in drugi zagovorniki človekovih pravic, ki uporabljajo medije, med drugim spletne in družbene medije, ter naj sistematično obsodijo napade na te osebe;
Boj proti nekaznovanju in Mednarodno kazensko sodišče
42. ponovno izraža popolno podporo delu Mednarodnega kazenskega sodišča v okviru njegove vloge pri odpravljanju nekaznovanja storilcev najhujših kaznivih dejanj, ki zadevajo mednarodno skupnost, ter pri zagotavljanju pravice za žrtve vojnih hudodelstev, hudodelstev zoper človečnost in genocida; ostaja pozoren na vse poskuse spodkopavanja njegove legitimnosti ali neodvisnosti; poziva EU in njene države članice, naj s sodiščem sodelujejo ter mu zagotovijo močno diplomatsko, politično in finančno podporo, tudi v OZN; poziva EU, države članice in posebne predstavnike, naj dejavno podprejo Mednarodno kazensko sodišče, izvrševanje njegovih odločb in boj proti nekaznovanju za kazniva dejanja iz rimskega statuta, vključno s krepitvijo in širitvijo odnosov z varnostnim svetom in s hitro ratifikacijo sprememb rimskega statuta iz Kampale, s katerimi se opredeli kaznivo dejanje agresije;
Brezpilotni zrakoplovi in avtonomno orožje
43. ponovno poziva Svet EU, naj oblikuje skupno stališče EU o uporabi oboroženih brezpilotnih zrakoplovov, v katerem naj največjo pozornost nameni spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava ter obravnava vprašanja, kot so pravni okvir, sorazmernost, odgovornost, zaščita civilistov in preglednost; ponovno poziva EU, naj prepove proizvodnjo, razvoj in uporabo popolnoma avtonomnega orožja, ki omogoča izvedbo napadov brez človeškega posredovanja; vztraja, da je treba človekove pravice obravnavati v vseh dialogih s tretjimi državami o boju proti terorizmu;
Udeležba EU
44. znova poudarja tudi, da mora EU dejavno in dosledno sodelovati z vsemi mehanizmi OZN za človekove pravice, zlasti s tretjim odborom generalne skupščine Združenih narodov in Svetom za človekove pravice; priznava prizadevanja Evropske službe za zunanje delovanje, delegacij EU v New Yorku in Ženevi ter držav članic EU za večjo usklajenost EU glede problematike človekovih pravic na ravni OZN, in sicer v obliki pravočasnih vsebinskih posvetovanj in enotnega sporočila; spodbuja EU, naj si bolj prizadeva, da bo njen glas slišan, med drugim s spodbujanjem vse bolj razširjene prakse čezmejnih pobud ter s sopokroviteljstvom in prevzemanjem vodilne vloge pri rešitvah; ponovno poziva k večji prepoznavnosti ukrepov EU v vseh večstranskih forumih;
45. poziva posebnega predstavnika EU za človekove pravice, naj še naprej povečuje učinkovitost, skladnost in prepoznavnost politik EU o človekovih pravicah v okviru Sveta za človekove pravice ter naj še tesneje sodeluje z uradom visoke komisarke za človekove pravice in pri posebnih postopkih;
46. odločno poudarja vlogo delovne skupine Sveta za človekove pravice pri izboljšanju priprave in usklajenosti stališč EU za seje generalne skupščine OZN ter pri obravnavanju vprašanja skladnosti med zunanjimi in notranjimi politikami EU na področju človekovih pravic; znova opozarja, da je pomembno ohraniti institucionalizirano prakso pošiljanja parlamentarne delegacije v Svet za človekove pravice in generalno skupščino Združenih narodov;
Vključevanje vprašanja človekovih pravic v EU
47. poziva EU, naj podpira univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic, tudi državljanskih in političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, in sicer v skladu s členom 21 Lizbonske pogodbe ter splošnimi določbami o zunanjem delovanju Unije;
48. ponovno poziva EU, naj sprejme pristop na podlagi pravic in vključi spoštovanje človekovih pravic v sodelovanje na področjih trgovine, naložb, javnih storitev in razvoja, pa tudi v skupno varnostno in obrambno politiko; poleg tega poudarja, da bi morala mora politika EU na področju človekovih pravic zagotoviti, da bodo notranje in zunanje politike usklajene, kot zahteva Pogodba o EU;
49. poudarja, da mora biti enakost spolov sistematični in sestavni del vseh dialogov o človekovih pravicah med EU in tretjimi državami; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj poleg dialogov o človekovih pravicah s tretjimi državami začne tudi dialoge o enakosti spolov;
Države v okviru splošnega rednega pregleda
Burundi
50. je še vedno zelo zaskrbljen zaradi humanitarnih posledic krize za civilno prebivalstvo v tej državi in vsej regiji; poziva, naj si EU v tesnem sodelovanju z Vzhodnoafriško skupnostjo in Afriško unijo še naprej prizadeva za soglasje med vlado in opozicijo, da se bo ponovno vzpostavil vključujoč in demokratičen politični sistem;
Gruzija
51. pozdravlja članstvo Gruzije v Svetu za človekove pravice in najnovejši splošni redni pregled o Gruziji; je seznanjen s pomembnimi zakonodajnimi reformami, ki so prinesle nekaj napredka in izboljšav, kar zadeva sodstvo, kazenski pregon, državno tožilstvo, boj proti slabemu ravnanju, pravice otrok, varstvo zasebnosti in osebnih podatkov ter notranje razseljene osebe;
52. vseeno ugotavlja, da je treba opraviti še veliko dela, kar zadeva slabo ravnanje, zlasti v zvezi s priporom v predkazenskem postopku in rehabilitacijo žrtev, ostaja zaskrbljen zaradi svobode izražanja in medijev ter ker so zasedene regije Abhazije in Chinvalske regije/Južne Osetije, kjer se še vedno obsežno kršijo človekove pravice, nedostopne za opazovalce; poziva gruzijsko vlado, naj sprejme ustrezne ukrepe ter tako zagotovi ukrepanje po priporočilih v okviru postopka splošnega rednega pregleda;
Izrael/Palestina
53. globoko obžaluje, da Izrael posebnemu poročevalcu OZN o stanju na področju človekovih pravic na Palestinskih ozemljih Makarimu Wibisonu ni omogočil dostopa do teh ozemelj in da je moral poročevalec odstopiti, saj svojih nalog ni mogel opravljati popolnoma neodvisno;
Libanon
54. izreka pohvalo Libanonu zaradi politike odprte meje in sprejema, ki jo že leta izvaja glede beguncev iz Palestine, Iraka in Sirije, ter poziva Evropsko unijo, naj državi nameni več sredstev in tesneje sodeluje z njenimi organi, da bi ji pomagala ohraniti varstvo pravic beguncev in prosilcev za azil; je v zvezi s tem zaskrbljen zaradi domnevno visokega števila primerov porok otrok in/ali prisilnih porok med sirskimi begunci; spodbuja libanonsko vlado, naj razmisli o reformi zakona, ki ureja vstop v Libanon, bivanje v tej državi iz izstop iz nje, saj zakon ne razlikuje med prosilci za azil in begunci na eni strani ter migranti na drugi;
55. podpira priporočila Odbora OZN za odpravo diskriminacije žensk, v katerih ta odbor poziva k ukrepom za povečanje ozaveščenosti migrantk, ki delajo v gospodinjstvu, o njihovih človekovih pravicah v skladu s Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, katere pogodbenica je država Libanon; poudarja zlasti, da je treba odpraviti sistem Kafala in migrantkam, ki delajo v gospodinjstvu, zagotoviti dejanski dostop do pravnega varstva, tudi z zagotavljanjem njihove varnosti in bivanja v okviru pravnih in upravnih postopkov, povezanih z njihovim statusom;
Mavretanija
56. poudarja, da je mavretanska vlada sicer dosegla napredek na področju sprejemanja zakonodajnih ukrepov, namenjenih preprečevanju vseh oblik suženjstva in suženjstvu podobnih praks, vendar pa slabo in neučinkovito izvajanje teh ukrepov prispeva k ohranjanju teh praks; poziva oblasti, naj sprejmejo zakon proti suženjstvu in začnejo sistematično in redno po vsej državi zbirati razčlenjene podatke o vseh oblikah suženjstva ter izvedejo temeljito, na dokazih temelječo študijo o zgodovini in naravi suženjstva, da bi to prakso izkoreninili;
57. poziva mavretanske oblasti, naj v skladu z mednarodnimi konvencijami in svojim nacionalnim pravom omogočijo svobodo govora in združevanja; poziva tudi k izpustitvi Birama Dah Abeida, Bilala Ramdaneja in Džibija Sova, da bodo lahko brez strahu pred nadlegovanjem ali brez ustrahovanja nadaljevali nenasilno kampanjo proti nadaljevanju suženjstva;
Mjanmar
58. pozdravlja razpis konkurenčnih volitev 8. novembra 2015, ki so pomemben mejnik pri prehodu države v demokracijo; je kljub temu zaskrbljen zaradi ustavnega okvira teh volitev, v skladu s katerim je 25 % sedežev v parlamentu namenjenih predstavnikom vojske; priznava dosedanji napredek na področju človekovih pravic, ugotavlja pa, da so razmere na številnih področjih še vedno zaskrbljujoče, vključno s pravicami manjšin ter pravico izražanja, združevanja in mirnega zbiranja;
59. obsoja diskriminacijo manjšine Rohingja, ki jo stopnjuje tudi dejstvo, da ta skupnost nima pravnega statusa, in povečanje sovražnega govora proti nebudistom; poziva k celovitim, preglednim in neodvisnim preiskavam vseh poročil o kršitvah človekovih pravic manjšine Rohingja in meni, da štirje zakoni, namenjeni zaščiti rase in vere, ki jih je parlament sprejel leta 2015, vključujejo diskriminatorne vidike, ki se nanašajo na spol; obžaluje, da urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice še vedno ni dobil dovoljenja za ustanovitev urada v tej državi; vztraja, da je treba pred zaključkom pogajanj o sporazumu o naložbah med EU in Mjanmarjem opraviti celovito oceno učinka na trajnostni razvoj in človekove pravice;
Nepal
60. pozdravlja, da je 20. septembra 2015 začela veljati nova nepalska ustava, ki naj bi postavila temelje za politično stabilnost in gospodarski razvoj te države v prihodnosti; upa, da bodo še odprta vprašanja glede politične zastopanosti manjšin, vključno z daliti, in zakonov o državljanstvu kmalu obravnavana;
61. obžaluje vsesplošno pomanjkanje odgovornosti za zlorabe človekovih pravic, ki sta jih med civilno vojno zagrešili obe strani, kljub sprejetju zakona o resnici, spravi in izginotjih maja 2014; poziva nepalsko vlado, naj pristopi k mednarodni konvenciji o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem; obsoja omejevanje temeljnih svoboščin tibetanskih beguncev; poziva Indijo, naj umakne neuradno blokado za nepalsko gospodarstvo, ki je skupaj z uničujočim potresom aprila 2015 povzročila humanitarno krizo in skoraj milijon nepalskih državljanov pahnila v brezizhodno revščino;
Oman
62. izraža pohvalo Omanu za vzpostavitev vladne nacionalne komisije za človekove pravice in povabilo, ki je omogočilo prelomni obisk posebnega poročevalca OZN o pravici do mirnega zbiranja septembra 2014; upa, da bodo ti konstruktivni koraki vodili k intenzivnejšemu sodelovanju Omana s predstavniki OZN za človekove pravice in neodvisnimi organizacijami za človekove pravice;
Ruanda
63. je zaskrbljen zaradi stanja na področju človekovih pravic v Ruandi, vključno z omejitvami svobode izražanja in združevanja, kratenjem demokratičnega prostora opozicijskim političnim strankam in neodvisnim dejavnostim civilne družbe ter neobstojem spodbudnega okolja za neodvisno sodstvo; poziva ruandsko vlado, naj vzpostavi demokratični prostor, v katerem bodo lahko vsi segmenti družbe svobodno delovali;
64. je zaskrbljen zaradi predlagane spremembe ustave, ki bi sedanjemu predsedniku omogočila, da se poteguje za tretji mandat; poziva ruandsko vlado, naj spoštuje člen 5 Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju, v katerem je določeno, da morajo pogodbenice sprejeti vse ustrezne ukrepe za zagotovitev ustavnega reda, zlasti ustavnega prenosa moči, ter člen 23, v katerem je določeno, da je vsaka sprememba ustave, ki krši načela demokratične spremembe vlade, nezakonita;
Savdska Arabija
65. je zelo zaskrbljen, ker so sodišča v Savdski Arabiji v letu 2015 smrtne obsodbe izrekala po izredno hitrem postopku; je razočaran zaradi množičnih usmrtitev, izvršenih v zadnjih nekaj tednih;
66. poziva EU, naj skupaj s savdskimi oblastmi pozorno spremlja zdravstveno stanje Raifa Badavija, savdskega blogerja in dobitnika nagrade Saharova leta 2015, ki naj bi gladovno stavkal;
Južni Sudan
67. pozdravlja, da so vojskujoče se strani 28. avgusta 2015 podpisale mirovni sporazum o koncu državljanske vojne, ki vključuje prehodno delitev oblasti, varnostno ureditev in ustanovitev hibridnega sodišča za sojenje o vseh kaznivih dejanjih, storjenih od začetka konflikta; opozarja, da je zaradi konflikta umrlo več tisoč ljudi, več sto tisoč pa je razseljenih in beguncev;
68. poziva vse strani, naj ne kršijo človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava in naj med drugim ne zagrešijo kršitev, ki veljajo za mednarodne zločine, kot so zunajsodni uboji, nasilje na etnični podlagi, spolno nasilje, povezano s konfliktom, vključno s posilstvom, ter nasilje na podlagi spola, novačenje in izkoriščanje otrok, prisilna izginotja ter samovoljne aretacije in pridržanja;
Sirija
69. poudarja, kako pomembno je delo neodvisne mednarodne preiskovalne komisije OZN o Siriji; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je najpomembnejša ugotovitev te komisije, da so glavni vzroki za civilne žrtve, samovoljno razselitev in uničenje še vedno namerni napadi na civiliste, neselektivni in nesorazmerni napadi, napadi na civiliste in zaščiteno kulturno dediščino ter kazenska obleganja in blokade; poudarja, da treba posebno pozornost in podporo nameniti ženskam, ki so žrtve nasilja, in ženskim organizacijam ter njihovi udeležbi pri zagotavljanju humanitarne pomoči in reševanju konfliktov;
70. poziva EU in države članice, naj pomagajo zagotoviti, da bo imela preiskovalna komisija na voljo dovolj sredstev za uresničevanje svojega mandata, in sicer ugotavljanje dejstev in okoliščin vseh grobih kršitev človekovih pravic in po možnosti odkrivanje tistih, ki so odgovorni za kršitve, tudi za kršitve, ki bi lahko pomenile hudodelstva zoper človečnost, da jih bo mogoče privesti pred sodišče;
71. poudarja, da morajo vse strani v skladu z mednarodnim pravom na področju človekovih pravic in mednarodnim humanitarnim pravom zaščititi civiliste, spoštovati človekove pravice in zadostiti njihovim osnovnim potrebam; je še vedno prepričan, da je trajno rešitev sirskega konflikta mogoče doseči le na podlagi vključujočega političnega procesa, in poziva vse strani, naj si prizadevajo za pravo politično tranzicijo, v kateri se bodo upoštevale legitimne težnje sirskega prebivalstva in bo lahko to prebivalstvo neodvisno in demokratično odločalo o lastni prihodnosti;
Venezuela
72. pozdravlja svobodne in poštene volitve v Venezueli, ki so potekale 6. decembra 2015; obžaluje, da se je prvotno sprejetje rezultatov tako s strani vlade kot tudi opozicijskih sil sprevrglo v novo politično krizo; opozarja, da je treba spoštovati ustavo in človekove pravice ter se je treba izogibati vsem poskusom izpodbijanja volje, ki jo je venezuelsko ljudstvo izrazilo na volitvah;
73. opozarja, da bo morala nova vlada obravnavati širok spekter vprašanj s področja človekovih pravic, od nekaznovanja in odgovornosti za zunajsodne uboje, tudi tiste, ki so jih zakrivile varnostne sile, do samovoljnih aretacij in pridržanja, pravice političnih zapornikov do poštenega sojenja, neodvisnosti sodstva, svobode zbiranja in združevanja ter svobode medijev;
Jemen
74. je zelo zaskrbljen zaradi izredno hudega in nasilnega konflikta in humanitarne krize brez primere v tej državi, civilni prebivalci Jemna so namreč prve žrtve sedanjega zaostrovanja vojaških spopadov ter ekstremističnih in terorističnih skupin, ki te razmere izkoriščajo;
75. obžaluje vrsto napadov na zdravstveno osebje in zdravstvene ustanove in poziva sprte strani, naj spoštujejo temeljna načela mednarodnega humanitarnega prava;
76. je prepričan, da je mogoče le s širokim političnim soglasjem v pogajanjih pod okriljem OZN zagotoviti trajno rešitev, ponovno vzpostavitev miru in ohranitev ozemeljske celovitosti Jemna, in ponovno izraža podporo vsem regionalnim akterjem, ki bi morali delovati odgovorno in konstruktivno, da bi dosegli rešitev;
o
o o
77. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, predsedniku 69. generalne skupščine OZN, predsedniku Sveta OZN za človekove pravice, visokemu komisarju OZN za človekove pravice in generalnemu sekretarju parlamentarne skupščine Sveta Evrope.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0470.