Postopek : 2015/3032(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0069/2016

Predložena besedila :

B8-0069/2016

Razprave :

Glasovanja :

Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0018

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 361kWORD 108k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0068/2016
15.1.2016
PE575.971v01-00
 
B8-0069/2016

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o izvajanju pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino (2015/3032(RSP))


Cristian Dan Preda, Elmar Brok, Jacek Saryusz-Wolski, Andrej Plenković, Sandra Kalniete, Jerzy Buzek, David McAllister, Michael Gahler, Daniel Caspary, Iuliu Winkler, Andrzej Grzyb, Tunne Kelam, Jaromír Štětina, Alojz Peterle, Davor Ivo Stier, László Tőkés, Jarosław Wałęsa, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Fernando Ruas, Siegfried Mureşan, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Dariusz Rosati, Ramón Luis Valcárcel Siso v imenu skupine PPE

Resolucija Evropskega parlamenta o izvajanju pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino (2015/3032(RSP))  
B8-0069/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino na drugi strani,

–  ob upoštevanju ratifikacije teh sporazumov v Evropskem parlamentu septembra (Ukrajina), novembra (Moldavija) in decembra 2014 (Gruzija),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Gruziji, Moldaviji in Ukrajini ter svojega nedavnega poročila o pregledu evropske sosedske politike (ESP) in vzhodnega partnerstva,

–  ob upoštevanju skupne izjave z vrha vzhodnega partnerstva, ki je potekal 21. in 22. maja 2015 v Rigi,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 18. novembra 2015 o pregledu evropske sosedske politike,

–  ob upoštevanju poročil o napredku Gruzije in Ukrajine pri izvajanju akcijskega načrta o liberalizaciji vizumskega režima z dne 18. decembra 2015,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker so Gruzija, Moldavija in Ukrajina države vzhodnega partnerstva, ki so se odločile za tesnejše politično in gospodarsko povezovanje z EU na podlagi najnaprednejšega pridružitvenega sporazuma doslej, ki vključuje vzpostavitev poglobljenih in celovitih območij proste trgovine, pa tudi program reform, ki temelji na skupnih vrednotah demokracije, dobrega upravljanja, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

B.  ker EU priznava evropske težnje teh treh držav in poudarja dodano vrednost pridružitvenih sporazumov v njihovih procesih reform;

C.  ker sta se pridružitvena sporazuma/poglobljena in celovita sporazuma o prosti trgovini z Gruzijo in Moldavijo začela začasno izvajati 1. septembra 2014;

D.  ker se je pridružitveni sporazum z Ukrajino začel začasno uporabljati 1. novembra 2014, poglobljeni in celoviti sporazum o prosti trgovini s to državo pa šele 1. januarja 2016;

E.  ker je bilo potovanje brez vizumov med EU in Moldavijo uvedeno aprila 2014 in ker iz najnovejših poročil Komisije iz decembra 2015 izhaja, da Gruzija in Ukrajina zdaj izpolnjujeta pogoje, določene v akcijskih načrtih o liberalizaciji vizumskega režima;

F.  ker je sodelovanje EU z državami vzhodnega partnerstva naletelo na močan odpor in agresivne odzive iz Ruske federacije, kot so povračilni ukrepi proti državam pridružitve; ker poglobljeni in celoviti sporazumi o prosti trgovini niso usmerjeni proti interesom katere koli tretje strani in ker je EU pokazala veliko pripravljenosti in truda pri obravnavi vseh dvomov v zvezi s posledicami izvajanja teh sporazumov;

1.  pozdravlja dosedanji napredek pri izvajanju pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini; opozarja, da mora biti dosledno in pravočasno izvajanje teh sporazumov ter z njimi povezanih pridružitvenih načrtov dolgoročna prednostna naloga za EU in vse tri države partnerice; želi spomniti Komisijo, da je treba storiti vse potrebno za podporo popolnemu in uspešnemu izvajanju pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini v vseh treh državah;

2.  poudarja, da je uspešno izvajanje pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini odvisno od stabilnega političnega okolja, konkretnih načrtov za reformo trgovinske politike, institucionalne zmogljivosti z jasno delitvijo odgovornosti, strateškega razmišljanja, vključevanja civilne družbe ter finančne in tehnične mednarodne podpore;

3.  ugotavlja, da se vse tri države soočajo s podobnimi izzivi glede svoje ozemeljske celovitosti in z notranjimi pritiski zaradi političnih, socialnih in gospodarskih reform; poudarja, da bi morale pri strukturnih reformah dati prednost utrjevanju demokracije, izkoreninjenju korupcije in krepitvi pravne države;

4.  ponovno poudarja, da odločno podpira suverenost in ozemeljsko celovitost vseh treh držav partneric znotraj njihovih mednarodno priznanih meja;

5.  poudarja, da so se države pridružitve svobodno odločile za bolj poglobljeno sodelovanje z Evropsko unijo in da je treba njihovo odločitev v celoti spoštovati, tretje strani pa nanje ne smejo pritiskati; to sodelovanje je namenjeno krepitvi stabilnosti, modernizacije in diverzifikacije gospodarstva, blaginje in demokracije v teh državah, in sicer na podlagi spoštovanja človekovih pravic, dobrega upravljanja in pravne države;

6.  pozdravlja, da je Komisija v svoji najnovejši oceni izvajanja akcijskih načrtov o liberalizaciji vizumskega režima za Ukrajino in Gruzijo pozitivno ocenila izvajanje tega procesa v obeh državah; pričakuje, da bodo Svet in države članice brez nepotrebnega odlašanja obema državama odobrili režim potovanja brez vizumov; je prepričan, da bodo državljani teh dveh držav brezvizumski režim razumeli kot otipljivo korist, ki jo prinaša njihova evropska izbira, poleg tega pa bo ta režim spodbujal medosebne stike med podjetji, civilno družbo in državljani v EU ter v državah vzhodnega partnerstva;

7.  poudarja, da razširjena korupcija ter politizacija in pomanjkanje neodvisnosti pravosodnega sistema, ki močno ovirajo družbeno-gospodarski razvoj treh držav pridružitve, ostajajo skupen izziv pri njihovih odločnih prizadevanjih za reforme v skladu s črko in duhom pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini;

8.  poudarja dejstvo, da je glavni cilj poglobljenih in celovitih območij proste trgovine na mikro ravni ta, da se z zagotavljanjem stabilnosti, ustvarjanjem priložnosti za mala in srednja podjetja ter ustvarjanjem delovnih mest konkretno in trajno izboljšajo življenjski pogoji navadnih državljanov, na makro ravni pa so glavni cilji ustvarjanje rasti in krepitev reform, kar vključuje boj proti korupciji, izboljšanje pogojev za razvoj trgovine in naložb, spodbujanje približevanja regulativnega okvira in postopnega gospodarskega povezovanje partneric z notranjim trgom EU ter vzpostavitev ugodnega in predvidljivega poslovnega okolja;

9.  poziva Komisijo, naj vsako leto podrobno poroča o izvajanju poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino, zlasti o mehanizmu za preprečevanje izogibanja za Gruzijo ter mehanizmu za preprečevanje izogibanja in zaščitni klavzuli v primeru Moldavije;

10.  poudarja, da pridružitveni sporazum/poglobljeni in celoviti sporazum o prosti trgovini vsebujeta določbe o sodelovanju na področju energetike, ki so pomembne za zanesljivost oskrbe in razvoj konkurenčnih, preglednih in nediskriminatornih energetskih trgov v skladu s pravili in standardi EU, pa tudi za obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost; podpira namero EU, da v okviru energetske skupnosti okrepi celovito povezovanje energetskega trga z Moldavijo, Ukrajino in Gruzijo;

11.  opozarja, da je pomembno prebivalcem držav pridružitve razložiti koristi izvajanja pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini in morebitne napačne predstave prikazati v pravi luči; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj podpreta prizadevanja civilne družbe in medijev v zvezi s tem, ter pozdravlja delo, ki ga je s tem namenom opravila skupina East StratCom;

Gruzija

12.  poudarja, da je treba zagotoviti mirno in spoštljivo politično okolje ter polno spoštovanje neodvisnosti in učinkovitosti institucij, ki jamčijo demokracijo, pravno državo in spoštovanje človekovih pravic v Gruziji; poudarja, da je obstoj delujoče politične opozicije bistven za uravnotežen in zrel politični sistem; obsoja vsa nasilna dejanja zoper člane političnih strank, o katerih obstajajo poročila, in poudarja, da bi jih bilo treba hitro in temeljito preiskati;

13.  meni, da pregon nekdanjega gruzijskega predsednika Mihaila Sakašvilija ter pridržanje in zaprtje uradnikov prejšnjih vlad in članov sedanje opozicije kažejo na očitno selektivnost pravosodja; izraža globoko zaskrbljenost zaradi izkoriščanja pravosodnega sistema za slabljenje političnih nasprotnikov, kar spodkopava evropsko usmeritev Gruzije in prizadevanja gruzijskih oblasti na področju demokratičnih reform; opozarja na primer nekdanjega župana Tbilisija Gigija Ugulave, ki je bil aretiran v 23 urah po izpustitvi iz zapora, potem ko je ustavno sodišče razglasilo, da je bil njegov podaljšani pripor v predkazenskem postopku protiustaven in nezakonit; poziva gruzijske politične elite, naj se osredotočijo na prihodnost svoje države in ublažijo politično polarizacijo;

14.  poudarja, da mora biti vsak pregon pregleden, utemeljen z dokazi, sorazmeren, brez političnega motiva in izveden strogo po ustreznem preiskovalnem in sodnem postopku ter ob polnem spoštovanju načel poštenega sojenja iz Evropske konvencije o človekovih pravicah;

15.  izraža zaskrbljenost zaradi nedavnih poskusov spremembe lastništva in uredniške politike najbolj priljubljenega gruzijskega neodvisnega televizijskega kanala Rustavi 2; zahteva, da se to politično motivirano ustrahovanje preneha; poudarja, da je zaradi vse slabših razmerah na področju svobode medijev to še posebej zaskrbljujoče in je v nasprotju z duhom in črko pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini, poleg tega pa ogroža evropsko usmeritev Gruzije;

16.  poziva gruzijsko vlado, naj zlasti glede na parlamentarne volitve leta 2016 vzpostavi ugodno okolje za svobodne medije, ki bo spodbujalo svobodo izražanja in medijski pluralizem, ter medijem omogoči, da bodo poročali neodvisno in objektivno ter brez političnih ali gospodarskih pritiskov;

17.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje k napotitvi misije strokovnih svetovalcev na visoki ravni, ki bo vključevala upokojene sodnike Sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice, da bi spremljala potekajočo zadevo v zvezi s televizijskim kanalom Rustavi 2;

18.  znova izraža odločno podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Gruzije v okviru njenih mednarodno priznanih meja ter ponovno izraža zaskrbljenost zaradi še vedno trajajoče ruske okupacije gruzijskih regij Abhazija in Chinvali/Južna Osetija; odločno obsoja nadaljevanje in razširitev postopka postavljanja meje ob upravni mejni črti, ki ga vodi Rusija in ima hude humanitarne posledice; spodbuja Gruzijo, naj si še naprej prizadeva doseči svoje skupnosti na vsem svojem ozemlju;

Moldavija

19.  je močno zaskrbljen zaradi dejanske sistemske politične nestabilnosti, ki pravzaprav traja vse od zadnjih parlamentarnih volitev 30. novembra 2014; obžaluje, da vse od nezaupnice, ki je bila izglasovana 29. oktobra 2015 in zaradi katere je odstopil predsednik vlade Valeriu Streleț, moldavski parlament in politične stranke, ki ga sestavljajo, še niso uspeli oblikovati nove vlade; je seznanjen z neuspešnimi poskusi oblikovanja nove vlade 4. in 13. januarja;

20.  meni, da je sedanji politični zastoj v Moldaviji dosegel kritično točko, kar bi lahko še bolj destabiliziralo državo in njene že tako šibke institucije ter ogrozilo gospodarstvo, zlasti zaradi upada neposrednih tujih naložb in davčnih prihodkov;

21.  poziva vse proevropske politične stranke v Moldaviji, naj presežejo medsebojna razhajanja in prevzamejo odgovornost, se resno posvetijo pogajanjem in končajo krizo ter poiščejo večino za oblikovanje stabilne vlade, ki bo delovala do konca sedanjega parlamentarnega obdobja in bo nemudoma začela s svojim delom, da bi odločno izvedla vse potrebne reforme, z jasnimi cilji in natančno začrtanim časovnim okvirom za njihovo izvajanje;

22.  poziva proevropske stranke, naj priznajo, da bi neuspešna prizadevanja za oblikovanje nove vlade do roka 29. januarja 2016, ki ga je določilo ustavno sodišče, imela hude geopolitične posledice, izpeljati pa bi bilo treba predčasne volitve; poudarja morebitne negativne posledice predčasnih volitev na moč proevropskih strank, pa tudi na možno/dejansko spremembo geopolitične usmeritve in nadaljnjo destabilizacijo države;

23.  poudarja, da potrebne reforme v Moldaviji vključujejo izkoreninjenje sistemske korupcije, odpravo ujetja države, vzpostavitev neodvisnega, nepristranskega in depolitiziranega sodstva, stabilizacijo gospodarstva v skladu z zahtevami Mednarodnega denarnega sklada in zagotovitev učinkovitega nadzora bančnega sektorja; obžaluje, da EU zaradi politične nestabilnosti, nezmožnosti moldavskih institucij, da dosežejo rezultate, in ker država nima sklenjenega sporazuma z Mednarodnim denarnim skladom, od začetka leta 2015 Moldaviji več ne zagotavlja finančne pomoči; želi izpostaviti, da bi na začetku leta 2016 lahko prišlo do neizpolnjevanja obveznosti, če se bo sedanja politična kriza nadaljevala;

24.  poziva Komisijo in države članice, naj prihodnji moldavski vladi ponudijo vso potrebno tehnično znanje in finančno podporo, pri čemer naj se zgledujejo po podporni skupini EU za Ukrajino, vključno z napotitvijo strokovnjakov in uradnikov iz Bruslja in prestolnic držav članic ter jih vključiti v moldavsko upravo, da bi vsakodnevno zagotavljali podporo in spremljali izvajanje reform na kraju samem;

25.  ponovno poudarja, da si je treba na vso moč prizadevati za ustrezno preiskavo korupcijskih škandalov, pri katerih je šlo za krajo približno milijarde evrov (približno 18 % lokalnega BDP) v bančnem sektorju, in pri tem pokazati politično voljo in pogum, ter da je treba odgovorne privesti pred sodišče in izterjati ukradena sredstva; vsi navedeni ukrepi bi pomenili pomemben korak političnega razreda na poti k ponovni pridobitvi zaupanja družbe;

Ukrajina

26.  pozdravlja začetek veljavnosti poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini med EU in Ukrajino 1. januarja 2016; vseeno obsoja to, da je Ruska federacija enostransko prekinila izvajanje svojega sporazuma o prosti trgovini z Ukrajino, uvedla resne omejitve trgovine za uvoz ukrajinskega blaga v Rusijo in ovira prehod blaga v tretje države, s čimer krši sporazume Svetovne trgovinske organizacije in druge dvostranske sporazume o trgovini, to pa ima škodljive učinke na ukrajinsko gospodarstvo in zunanjo trgovino; poziva Svet, naj ukrepa in spodbudi Rusijo, da te ukrepe popravi in jih ukine; namerava v ustreznih organih Evropskega parlamenta še naprej zavzeto spremljati pridružitveni sporazum/poglobljeni in celoviti sporazum o prosti trgovini;

27.  želi izpostaviti doslej največjo odprtost in prizadevnost Komisije, da bi v zadnjem letu in pol razjasnila vse pomisleke Rusije glede posledic izvajanja poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini in poiskala praktične rešitve; obžaluje, da Rusija ni bila zmožna navesti konkretnih primerov, kako bi uveljavitev omenjenega sporazuma vplivala na ruski trg in trgovino; poudarja, da bi izvajanje pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini zaradi povečanja obsega trgovine in gospodarskih dejavnosti ter bolj stabilnega sosedstva tudi Rusiji lahko prineslo koristi;

28.  znova ostro obsoja agresivno in ekspanzionistično politiko Rusije, ki ogroža enotnost, ozemeljsko celovitost in neodvisnost Ukrajine in tudi Evropsko unijo, ter njen vojaški poseg in zasedbo ukrajinskega ozemlja, vključno z nezakonito priključitvijo Krima, ki pomeni kršitev mednarodnega prava in zavez Rusije, ki izhajajo iz ustanovne listine OZN, Helsinške sklepne listine Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) ter memoranduma iz Budimpešte z dne 5. decembra 1994;

29.  je močno zaskrbljen zaradi izvedbe sporazuma iz Minska do prvotno določenega roka 31. decembra 2015; želi spomniti, da imajo ruske oblasti pri tem posebno odgovornost; znova poudarja, da je od sredine oktobra vse več kršitev premirja, opazovalci posebne opazovalne misije OVSE se še vedno ne morejo prosto gibati, Ukrajina še ni prevzela nadzora nad celotno dolžino meje z Rusijo, dogovor o tem, kako bodo potekale lokalne volitve v začasno zasedenih pokrajinah Luhansk in Donetsk, ni bil sprejet, nekateri zaporniki in nezakonito dolgotrajno pridržane osebe, kot sta Nadja Savčenko in Oleg Sencov, pa še niso bili izpuščeni;

30.  pozdravlja Sklep Sveta z dne 21. decembra 2015 o podaljšanju gospodarskih ukrepov proti Ruski federaciji, saj ni spoštovala sporazuma iz Minska; ponovno poudarja, da je celovito izvajanje sporazuma iz Minska temeljni pogoj za prekinitev izvajanja sankcij;

31.  izraža pohvalo Ukrajini za pozitivno končno poročilo o napredku pri izvajanju akcijskega načrta o liberalizaciji vizumskega režima, ki ga je Komisija objavila decembra 2015; pričakuje, da bo ukrajinsko vodstvo v prvem četrtletju 2016 izpolnilo svoje zaveze glede boja proti korupciji; pozdravlja stalna prizadevanja ukrajinskih oblasti za izvajanje akcijskega načrta o liberalizaciji vizumskega režima; je prepričan, da bo velika večina ukrajinskih državljanov hitro uvedbo brezvizumskega režima razumela kot oprijemljivo korist, ki jo prinaša evropska izbira; pričakuje, da bo Komisija pripravila konkretni zakonodajni predlog in Ukrajino dodala na seznam tretjih držav, katerih državljani so izvzeti iz zahtev glede vizumov;

32.  poudarja, da je največji izziv pri prizadevanjih za reforme močno razširjena korupcija; poziva ukrajinske oblasti, naj se zavežejo izkoreninjenju korupcije v državi; pozdravlja do sedaj sprejete odločitve, na primer o sprejetju zakonodaje ter ustanovitvi institucij in mehanizmov za boj proti korupciji (nacionalni urad za boj proti korupciji, nacionalna agencija za preprečevanje korupcije, posebno tožilstvo za boj proti korupciji); močno spodbuja varovanje politične neodvisnosti in zagotavljanje zadostnih finančnih in drugih sredstev, da se institucijam omogoči izpolnjevanje njihovih dolžnosti, s čimer bi v celoti izpolnile pričakovanja mednarodne skupnosti, predvsem pa državljanov Ukrajine; zlasti poudarja, da morajo biti institucije za boj proti korupciji politično neodvisne in imeti na voljo dovolj znanj in spretnosti ter sredstev, da bi lahko zares uresničevale svoj mandat; poziva oblasti, naj bodo glede tega brezkompromisne in naj se soočijo s prikritimi interesi, saj tako mednarodna skupnost, ki podpira Ukrajino, kot državljani te države pričakujejo takojšnje in otipljive rezultate pri boju proti korupciji; napredek se bo meril samo na podlagi rezultatov in ne dobrih namenov;

33.  pričakuje, da bodo ukrajinske oblasti hitro in dosledno izvajale določbe poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini in pridružitvenega načrta; razume, da vojne razmere v vzhodni Ukrajini resno ovirajo ta prizadevanja; kljub temu želi pojasniti, da sta uspeh Ukrajine in njena odpornost na zunanje sovražne dejavnike odvisna izključno od zdravja njenega gospodarstva in pravnega okvira, delujoče demokracije in vse večje blaginje;

34.  znova poudarja, da bo celovito izvajanje pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini prineslo večjo stabilnost, trajnostno rast, dostop do novih trgov in približevanje pravilom in standardom EU, kar bo koristilo gospodarskemu okolju in omogočilo preglednejše odločanje na primer na področju javnih naročil ter odpravilo postsovjetsko oligarhično prakso nepreglednega sklepanja gospodarskih poslov; prineslo bo otipljive rezultate in delovna mesta za navadne državljane ter jim omogočilo življenje v državi z zdravimi in trdnimi institucijami, jim dalo spoštovanje in dostojanstvo;

35.  reforma sodstva in tožilstva mora biti dolgoročna prednostna naloga, če naj se ponovno vzpostavi polno zaupanje ukrajinskih državljanov v pristnost prizadevanj ukrajinskih oblasti za reforme; te reforme bi morale zagotoviti, da bi funkcije prevzela nova generacija neodvisnih strokovnjakov na podlagi nepristranskih konkurenčnih izbirnih postopkov; poudarja, da bi moral generalni državni tožilec ponovno pridobiti zaupanje ljudi, tako da bi pred sodišče pripeljal odgovorne za poboj protestnikov na Evromajdanu; neodvisnost sodstva, pregledni postopki in depolitizacija so izrednega pomena; vzpostaviti je treba resnično učinkovito pravno državo; poudarja, da bo napredek viden takrat, ko bodo dokončno pretrgane vezi s preteklostjo in bodo ljudje vedeli, da je pravica na njihovi strani in ne na strani tistih, ki jo lahko kupijo, kot se je dogajalo v zadnjih dveh desetletjih;

35.  pozdravlja ustavno reformo na področju decentralizacije in sodstva, ki sedaj poteka; želi spomniti, da je beneška komisija Sveta Evrope izdala pozitivna priporočila za oba sklopa ustavnih sprememb; poudarja, da bo sprejetje sprememb na področju sodstva utrlo pot celoviti reformi sodnega sistema, zato pozdravlja korak, ki ga je nedavno naredil ukrajinski parlament, ko je te spremembe naslovil na ustavno sodišče; poudarja, da spremembe, ki se nanašajo na decentralizacijo, odražajo zahtevo sporazuma iz Minska, prav tako pa bodo odločno prispevale k modernizaciji države; zato poziva ukrajinski parlament, naj te spremembe po hitrem postopku sprejme v drugi obravnavi;

36.  je zaskrbljen zaradi stanja ukrajinskega gospodarstva in splošnega finančnega stanja države; je seznanjen s poročili, da je bil pri stabilizaciji uspešnosti gospodarstva dosežen rahel napredek; izraža pohvalo prelomnemu dogovoru o zmanjšanju dolga, ki ga je Ukrajina dosegla s svojimi upniki septembra 2015; želi spomniti, da so se mednarodna skupnost, zlasti EU, mednarodne finančne institucije s sedežem v Evropi, Mednarodni denarni sklad in posamezne donatorske države zavezali, da bodo zagotovili doslej najvišji znesek sredstev, približno 20 milijard EUR; meni, da mora biti uporaba teh sredstev strogo povezana z oprijemljivim napredkom pri reformah, merili in pravočasnim izvajanjem; deregulacija in demonopolizacija gospodarstva morata še naprej ostati prednostni nalogi, prav tako pa nadaljnje regulativne reforme, resnična privatizacija, fiskalne reforme, večja preglednost in ustvarjanje naložbam prijaznega okolja; pozdravlja nedavno ustanovitev temu namenjenega urada za boljše pravno urejanje; poziva k dejavni udeležbi skupnosti strokovnjakov v Ukrajini ter strokovnjakov iz EU pri zagotavljanju neodvisnega strokovnega znanja in spremljanju izvajanja reform;

37.  ceni učinkovito in dinamično delo pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Ukrajina pri nadzoru politične, varnostne in gospodarske situacije v Ukrajini ter njegovo zavezanost in podporo izboljšanju procesov reform za približevanje EU, ki jih izvajajo ukrajinski organi; želi spomniti na memorandum o soglasju, ki sta ga leta 2015 podpisala ukrajinska vrhovna rada in Evropski parlament, s katerim se je vzpostavil skupni okvir za parlamentarno podporo in gradnjo zmogljivosti med njima; želi spomniti, da sedaj poteka misija za ocenjevanje potreb, ki naj bi določila, na kakšne načine bo Evropski parlament podpiral ukrajinsko vrhovno rado;

38.  poudarja, da je treba okrepiti ukrajinsko civilno družbo, da bi javnim organom svetovala in jih podpirala pri izvajanju obljubljenih reform in njihovem delovanju v vlogi učinkovitega nadzornika in prijavitelja nepravilnosti; pozdravlja učinkovito sodelovanje med strokovno skupnostjo in vrhovno rado pri procesu izvajanja reform in pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini; izreka priznanje vrhovni radi, saj svoje prednostne naloge oblikuje na podlagi celovitega dialoga s civilno družbo; poziva k odločnejšemu pristopu za povečanje ozaveščenosti o posebnih priložnostih, ki jih vsebuje pridružitveni sporazum/poglobljeni in celoviti sporazum o prosti trgovini, v poslovni skupnosti, zlasti pri malih in srednjih podjetjih; poziva druge državne institucije, naj se povežejo s civilno družbo, saj sta za izvajanje pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini potrebna iskrena podpora in sprejemanje družbe, kar je mogoče doseči samo prek dialoga in izmenjave mnenj;

39.  je močno zaskrbljen zaradi kršitev človekovih pravic v vzhodni Ukrajini in na Krimu, ki si ga je nezakonito priključila Ruska federacija, in tam, kjer so zaradi popolnega razpada zakonov in reda krimski Tatari in druge manjšine, zlasti verske, tarče kršitev človekovih pravic;

40.  poudarja, da mora EU skupaj z ukrajinskimi oblastmi več pozornosti posvetiti humanitarni krizi v Ukrajini in se odzvati na katastrofalne humanitarne razmere, zlasti na položaj notranje razseljenih oseb; izraža pohvalo ukrajinskim oblastem, Komisiji, državam članicam in vsej mednarodni skupnosti za prizadevanja v tej smeri; ponovno poziva Komisijo, naj poveča prepoznavnost humanitarne pomoči EU in poudarja, da je to oprijemljiv način, kako pridobiti naklonjenost ljudi na prizadetih območjih; poudarja, da mora EU zagotoviti Ukrajini dodatno finančno pomoč, da bo lahko obvladala hudo humanitarno krizo;

41.  je močno zaskrbljen zaradi okoliščin, povezanih s prihajajočim nizozemskim posvetovalnim referendumom o pridružitvenem sporazumu/poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini med EU in Ukrajino; verjame, da bodo Nizozemci sprejeli odločitev na podlagi dosežkov sporazuma in priznali otipljive učinke, ki jih ima na EU in zlasti na Nizozemsko; poziva Nizozemsko, naj pojasni, kako namerava ukrepati na podlagi rezultata referenduma;

°

°  °

42.  poudarja, da podpis in ratifikacija pridružitvenega sporazuma nista končni cilj v odnosih med EU in Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino, ter meni, da imajo Gruzija, Moldavija in Ukrajina v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji, tako kot vsaka druga evropska država, evropsko perspektivo in lahko zaprosijo za članstvo v Evropski uniji, če bodo ravnale v skladu z načeli demokracije, spoštovale temeljne svoboščine in pravice manjšin ter zagotavljale pravno državo;

43.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsednikom, predsednikom vlad in predstavnikom Gruzije, Moldavije in Ukrajine, predsedniku Evropskega sveta, predsedniku Evropske komisije, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter zunanjemu ministru Nizozemske.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov