ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o razmerah v Libiji (2016/2537(RSP))
Charles Tannock, Raffaele Fitto, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Ruža Tomašić, Ryszard Antoni Legutko, Tomasz Piotr Poręba, Ryszard Czarnecki, Monica Macovei, Pirkko Ruohonen-Lerner, Geoffrey Van Orden, Anna Elżbieta Fotyga, Jana Žitňanská, Branislav Škripek, Kazimierz Michał Ujazdowski, Beatrix von Storch
v imenu skupine ECR
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Libiji(2016/2537(RSP))
B8-0146/2016
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Libiji,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. januarja 2016,
– ob upoštevanju različnih resolucij varnostnega sveta Združenih narodov o razmerah v Libiji, vključno z resolucijo št. 2259 (2015),
– ob upoštevanju libijskega političnega dogovora, ki je bil 17. decembra 2015 podpisan v Skhiratu v Maroku,
– ob upoštevanju mandata podporne misije Združenih narodov v Libiji in mandata posebnega predstavnika generalnega sekretarja Združenih narodov,
– ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o razmerah v Libiji,
– ob upoštevanju pogovorov o Libiji, ki potekajo pod okriljem Združenih narodov,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju mandata operacije EUNAVFOR MED SOPHIA,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker Libijo od padca polkovnika Moamerja Gadafija leta 2011 pestijo nestabilnost, notranjepolitični spopadi in sektaštvo;
B. ker so se upi, ki jih je libijsko prebivalstvo gojilo po padcu polkovnika Gadafija, kljub državnim parlamentarnim volitvam v juniju 2014 zaradi političnega razkola in nasilja razblinili; ker v Tripoliju in Tobruku delujeta nasprotujoči si vladi in parlamenta;
C. ker politični vakuum in to, da ni stabilne vlade, izkoriščajo Islamska država/Daiš in druge ekstremistične sile, ki ogrožajo mir in varnost v celotni regiji;
D. ker je bil libijski politični dogovor podpisan 17. decembra 2015 kot del procesa združevanja vojskujočih se libijskih strani in vzpostavljanja vključujočega, stabilnega in trajnostnega upravljanja in političnega procesa;
E. ker so glavne žrtve nasilja in razkola v Libiji civilisti in je njihov življenjski standard vse slabši, nevarnost, da bodo zaradi nasilja poškodovani ali izgubili življenje, pa vse večja; ker se zdi, da se storilci nasilnih dejanj le malo oziroma sploh ne menijo za posledice, ki jih ima njihovo ravnanje za nedolžne udeležence;
F. ker lahko trgovci z ljudmi zaradi političnega kaosa in nasilja v Libiji prosto izkoriščajo migrante in begunce, ki si obupno želijo priti v Evropo; ker se je junija 2015 začela vojaška operacija EU v južnem delu osrednjega Sredozemlja EUNAVFOR MED (danes: SOPHIA), njen namen pa je identificirati, zajeti in uničiti plovila in druga sredstva, ki jih uporabljajo tihotapci migrantov ali trgovci z njimi oziroma za katere se sumi, da jih le-ti uporabljajo;
1. podpira libijski politični dogovor in pogovore pod okriljem Združenih narodov, vse strani pa poziva, naj delujejo družno v korist narodne enotnosti, stabilnosti in vključevanja;
2. je še vedno zelo zaskrbljen zaradi vpliva nenehnega nasilja v Libiji na življenje običajnega prebivalstva te države; meni, da takšna dejanja resno ogrožajo upanje, da bi po padcu polkovnika Gadafija leta 2011 vzpostavili demokratično, pluralistično in mirno Libijo; obsoja vse, ki poskušajo politični razkol izkoristiti za uporabo nasilja;
3. je še vedno zelo zaskrbljen zaradi prisotnosti sil Islamske države/Daiša v Libiji in posledic tega za varnost v širši regiji; poleg tega meni, da bi se z oblikovanjem nove vlade v Libiji porodilo največje upanje za stabilizacijo države in rešitev vse večje grožnje, ki jo predstavlja Islamska država/Daiš;
4. meni, da je nestabilnost v Libiji posledica odločitev, ki so bile sprejete med 40-letnim diktatorskim režimom polkovnika Gadafija, zaradi njih država danes namreč nima ustreznega vladnega sistema, njeni državni organi pa so šibki;
5. podpira vlado narodne enotnosti kot legitimno vlado Libije in spodbuja vse akterje, pa tudi tretje države, naj priznajo njeno pristojnost;
6. spodbuja, da je za politični proces odgovorna Libija, in poudarja pomen vključevanja, tudi z udeležbo žensk, civilne družbe, vseh verskih in etničnih skupnosti ter političnih in lokalnih akterjev;
7. izraža pohvalo podporni misiji Združenih narodov v Libiji in posebnemu predstavniku Združenih narodov za delo, opravljeno v okviru prizadevanj za mir, spravo ter stabilno in vključujočo vlado;
8. ponuja podporo vladi narodne enotnosti in libijskemu ljudstvu v boju proti nasilju in ekstremizmu; poleg tega meni, da je samo z oblikovanjem vlade narodne enotnosti mogoče zagotoviti mir, stabilnost in blaginjo v Libiji ter se spopasti s številnimi nevarnostmi in izzivi, ki ovirajo uresničitev teh ciljev, tudi v zvezi s terorizmom in trgovino z ljudmi;
9. je zelo zaskrbljen zaradi stiske beguncev, ki iz Libije po morju bežijo v Evropo, in poleg tega obžaluje, da je leta 2015 med prečkanjem morja življenje izgubilo več sto ljudi; nadalje spodbuja, da si je treba v okviru operacije EUNAVFOR MED SOPHIA učinkoviteje prizadevati za obvladovanje begunskih tokov in ukrepanje proti trgovcem z ljudmi, ki jih izkoriščajo;
10. poziva vse akterje v tej regiji, med njimi Arabsko ligo in Afriško unijo, naj v sodelovanju z Združenimi narodi in drugimi mednarodnimi organizacijami pomagajo zgraditi stabilno, vključujočo in demokratično Libijo;
11. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Evropske komisije, parlamentom in vladam držav članic, posebnemu predstavniku Združenih narodov za Libijo, Arabski ligi, Afriški uniji in predstavnikom libijskega predsedniškega sveta.