PREDLOG RESOLUCIJE o sistematičnih množičnih pobojih verskih manjšin, ki jih izvaja ISIS
27.1.2016 - (2016/2529(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Charles Tannock, Mark Demesmaeker, Ryszard Antoni Legutko, Anna Elżbieta Fotyga, Ryszard Czarnecki, Tomasz Piotr Poręba, Karol Karski, Arne Gericke, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Marek Jurek, Raffaele Fitto, Peter van Dalen, Kosma Złotowski, Zdzisław Krasnodębski, Jadwiga Wiśniewska, Andrew Lewer, Beatrix von Storch, Zbigniew Kuźmiuk, Kazimierz Michał Ujazdowski, Timothy Kirkhope, Stanisław Ożóg, Mirosław Piotrowski, Bolesław G. Piecha, Czesław Hoc, Branislav Škripek, Jana Žitňanská v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0149/2016
B8-0154/2016
Resolucija Evropskega parlamenta o sistematičnih množičnih pobojih verskih manjšin, ki jih izvaja ISIS
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iraku in Siriji, o ISIS/Daišu in o verskem preganjanju,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. marca 2015 o regionalni strategiji EU za Sirijo in Irak ter proti grožnji Islamske države/Daiša, z dne 20. oktobra 2014 o krizi zaradi Islamske države/Daiša v Siriji in Iraku, z dne 30. avgusta 2014 o Iraku in Siriji, z dne 14. aprila 2014 in 12. oktobra 2015 o Siriji in z dne 15. avgusta 2014 o Iraku;
– ob upoštevanju Sklepa sveta 2003/335/PNZ z dne 8. maja 2003 o preiskavi in sodnem pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih zločinov,
– ob upoštevanju: Smernic EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja; Smernic o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava; Smernic EU glede nasilja nad ženskami in boja proti vsem vrstam diskriminacije proti njim; Smernic za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja; Smernic EU o otrocih v oboroženih spopadih; Smernic EU za uveljavljanje in varstvo otrokovih pravic; Smernic EU o človekovih pravicah – svobodi izražanja na spletu in drugje,
– ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije / visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Iraku in Siriji ter grožnji ISIS/Daiša,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,
– ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 ter njenega izbirnega protokola glede vključitve otrok v oborožene spopade,
– ob upoštevanju Deklaracije OZN o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,
– ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1984,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida z dne 9. decembra 1948,
– ob upoštevanju rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, zlasti členov 5 in 8,
– ob upoštevanju analitičnega okvira, ki ga je pripravil urad posebnega svetovalca OZN za preprečevanje genocida,
– ob upoštevanju poročila visokega komisariata OZN za človekove pravice o razmerah na področju spoštovanja človekovih pravic v Iraku glede na zlorabe, ki so jih zagrešile t. i. Islamska država Iraka in Levante ter z njo povezane skupine, z dne 27. marca 2015, zlasti odstavka 16 o „kršitvah, ki jih vrši ISIL“ in napadih na verske in etnične skupine,
– ob upoštevanju izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice Navi Pillay z dne 15. avgusta 2014 o iraških civilistih, ki so žrtve „grozovito“ razširjenega in sistematičnega preganjanja,
– ob upoštevanju nedavnih resolucij varnostnega sveta OZN o Iraku in Siriji, zlasti resolucije 2249 (2015), ki obsoja nedavne teroristične napade ISIS-a,
– ob upoštevanju resolucije S-22/1 sveta OZN za človekove pravice z dne 3. septembra 2014 o razmerah na področju spoštovanja človekovih pravic v Iraku glede na zlorabe, ki so jih zagrešili t.i. Islamska država Iraka in Levante ter z njo povezane skupine,
– ob upoštevanju izjave, ki sta jo posebni svetovalec generalnega sekretarja OZN za preprečevanje genocida in posebni svetovalec generalnega sekretarja OZN za načelo „odgovornosti zaščititi“ 13. oktobra 2015 objavila o tem, da je v Siriji vse več pozivov k nasilju iz verskih razlogov,
– ob upoštevanju poročila visoke komisarke OZN za človekove pravice o tehnični pomoči za spodbujanje in zaščito človekovih pravic v Iraku z dne 27. julija 2015, zlasti odstavka 18,
– ob upoštevanju poročila neodvisne mednarodne preiskovalne komisije o Sirski arabski republiki, ki ga je Svet za človekove pravice predstavil 13. avgusta 2015, zlasti odstavkov 165 do 173,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, ki so ga podpisale in ratificirale vse države članice EU, navaja, da najhujši zločini, ki vso mednarodno skupnost najbolj prizadenejo, med njimi genocid, hudodelstvo zoper človečnost in vojni zločini, ne smejo ostati nekaznovani in je treba njihovo preganjanje zagotoviti s sprejetimi ukrepi na nacionalni ravni in s spodbujenim mednarodnim sodelovanjem;
B. ker mednarodna pravna opredelitev genocida, v skladu s členom II Konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948, vključuje naslednje besedilo: „katero koli od naslednjih dejanj, storjenih z namenom celotnega ali delnega uničenja narodne, narodnostne, rasne ali verske skupine kot take: a) uboj članov skupine; b) prizadetje hude telesne ali duševne škode članom skupine; c) namerno vsiljevanje skupini življenjskih pogojev, ki preračunano vodijo v fizično celotno ali delno uničenje; d) vsiljevanje ukrepov, namenjenih preprečevanju rojstev znotraj skupine; in e) prisilno premeščanje otrok ene skupine v drugo“; ker po členu III konvencije ni kazniv le genocid, ampak tudi zarota za izvedbo genocida, neposredno ali posredno navajanje na izvedbo genocida in vpletenost vanj;
C. ker je iz več poročil OZN razvidno, da na ozemljih pod nadzorom ISIS/Daiša prihaja do vojnih zločinov, hudodelstev zoper človečnost in možnega genocida nad kristjani, jazidi in drugimi manjšinami;
D. ker je, na primer, posebna predstavnica generalnega sekretarja OZN o spolnem nasilju v konfliktih Zainab Hava Bangura 15. julija 2014 navedla, da „prihaja do poročil o tem, da so narodnostne in verske manjšine v Iraku tarča fizičnih napadov, med njimi tudi spolnega nasilja; ker je posebna predstavnica OZN 3. avgusta 2015, ob prvi obletnici tragedije v Sindžarju, izjavila, da: „V naslednjih dneh je med grozljivimi poboji ISIL zasledoval in ulovil na stotine žensk in deklet, pripadnic narodnostnih manjšin, in vzpostavil vzorec spolnega nasilja, suženjstva, ugrabitev in trgovine z ljudmi, ki se nadaljuje. (...) Ti strahoviti zločini spolnega nasilja v konfliktu, ki lahko pomenijo vojne zločine, hudodelstva zoper človečnost in/ali genocid, ne bodo spregledani“;
E. ker sta posebna predstavnica generalnega sekretarja OZN o spolnem nasilju v konfliktih Zainab Hava Bangura in posebni predstavnik generalnega sekretarja OZN za Irak Nikolaj Mladenov 13. avgusta 2014 podala skupno izjavo, v kateri sta potrdila možnost, da je organizacija Islamska država Iraka in Levante ugrabila in v spolno suženjstvo prisilila približno 1500 krščanskih in jazidskih žensk; ker sta v tej izjavi oba posebna predstavnika priznala, da so glavna tarča ženske in otroci ter da Islamska država Iraka in Levante barbarsko ravna z manjšinami, ki živijo na območjih pod njenim nadzorom;
F. ker sta posebni svetovalec generalnega sekretarja OZN za preprečevanje genocida in posebni svetovalec za načelo „odgovornost zaščititi“ v zvezi z razmerami v Iraku 12. avgusta 2014 izjavila, da prejeta poročila o dejanjih „Islamske države“ lahko kažejo na nevarnost genocida;
G. ker poročilo odbora OZN za človekove pravice z dne 13. marca 2015, pripravljen na prošnjo iraške vlade, navaja, da so med narodnostnimi in verskimi skupinami, ki so tarče napadov ISIL, jazidi, kristjani, Turkmeni, mandejci, kakajci, Kurdi in šiiti in da upravičeno lahko sklepamo, da nekateri dogodki v Iraku leta 2014–2015 lahko pomenijo genocid;
H. ker poročilo o zaščiti civilistov v oboroženem konfliktu v Iraku: 1. maj – 31. oktober 2015 o razmerah v Iraku, ki sta ga pripravila in 19. januarja 2016 objavila visoki komisariat OZN za človekove pravice in misija OZN za pomoč Iraku – urad za človekove pravice, navaja: „Nasilje nad civilisti v Iraku je pretresljivo. Tako imenovana Islamska država Iraka in Levante (ISIL) še naprej vrši sistematično in splošno nasilje ter krši mednarodno pravo s področja človekovih pravic in humanitarno pravo. Ta dejanja lahko v nekaterih primerih pomenijo vojne zločine, hudodelstvo zoper človečnost, lahko pa tudi genocid.“;
I. ker poročilo visokega komisariata OZN za človekove pravice o razmerah na področju spoštovanja človekovih pravic v Iraku glede na zlorabe, ki so jih zagrešile t. i. Islamska država Iraka in Levante ter z njo povezane skupine, z dne 27. marca 2015 v odstavku 16 o kršitvah, ki jih vrši ISIL, in napadih na verske in narodnostne skupine navaja, da lahko glede na zbrane podatke nekatera nasilna dejanja nad civilisti pomenijo genocid zaradi njihove dejanske ali tako razumljene povezave z narodnostnimi ali verskimi skupinami;
J. ker poročilo o zaščiti civilistov v oboroženem konfliktu v Iraku (11. december 2014 – 30. april 2015), ki ga je pripravila misija OZN za pomoč Iraku, navaja, da ISIL še naprej vrši sistematično in splošno nasilje ter krši mednarodno pravo s področja človekovih pravic in mednarodno humanitarno pravo. V nekaterih primerih lahko ta dejanja pomenijo vojne zločine, hudodelstvo zoper človečnost, lahko pa tudi genocid.“;
K. ker visoka komisarka OZN za človekove pravice v poročilu o tehnični pomoči za spodbujanje in zaščito človekovih pravic v Iraku z dne 27. julija 2015 v odstavku 18 navaja, da misija za pomoč Iraku in visoki komisariat za človekove pravice še naprej prejemata številna zanesljiva poročila o izjemno hudih kršitvah in zlorabah človekovih pravic ter o hudih kršitvah mednarodnega humanitarnega prava, ki ga nad civilisti sistematično in splošno nasilje vrši ISIL. V nekaterih primerih lahko ta dejanja pomenijo vojne zločine, hudodelstvo zoper človečnost in genocid“;
L. ker poročilo posebnega poročevalca za spodbujanje in varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v boju proti terorizmu z dne 16. junija 2015 v odstavku 11 navaja, da obstajajo dokazi, da je ISIL zagrešil hude kršitve mednarodnega prava, med njimi genocid, hudodelstvo zoper človečnost, vojne zločine, in hude kršitve prava s področja človekovih pravic;
M. ker genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojni zločini zadevajo vse države članice, ki so v skladu s skupnim stališčem Sveta 2003/444/SZVP z dne 16. junija 2003 odločene sodelovati pri preprečevanju teh kaznivih dejanj in tega, da bi storilci ostali nekaznovani;
N. ker nasilna ekstremistična ideologija, teroristična dejanja, odvratni, sistematični in obsežni napadi na civiliste, zlorabe človekovih pravic in kršitve mednarodnega humanitarnega prava, vključno s tistimi, storjenimi iz verskih ali etničnih razlogov, uničenje kulturne dediščine in trgovanje s kulturnimi dobrinami, ki jih izvaja t. i. Islamska država/Daiš, predstavljajo globalno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti, kot je še ni bilo, kar priznava tudi resolucija varnostnega sveta OZN 2249 (2015);
O. ker so iz Iraka in Sirije zbežali zelo številni kristjani in se je njihova skupnost bistveno zmanjšala tako v absolutnih kot relativnih številkah; ker se je zlasti v primeru Iraka eksodus začel že leta 2003, precej pred prihodom ISIS/Daiša; ker kristjani redno zapuščajo večino držav Bližnjega vzhoda, saj tamkaj ne vidijo več prihodnosti zase; ker bodo ob nadaljevanju sedanjih trendov obsežni predeli Bližnjega vzhoda ostali brez krščanske navzočnosti, skupnosti in kulture in ker bo del te dvatisočletne kulture izgubljen za vedno;
P. ker nedavna poročila opozarjajo na vse slabši položaj verskih manjšin na območjih pod nadzorom kurdskih sil;
1. ker najostreje obsoja t. i. ISIS/Daiš ter njegove nezaslišane zlorabe človekovih pravic in hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava, ki jih na območjih pod svojim nadzorom in širše na Bližnjem vzhodu vrši v okviru kampanje za vzpostavitev kalifata in uničenje vseh nesunitskih muslimanov ter vseh sledi njihove kulture in zgodovine;
2. meni, da so OZN in njegovi organi, več držav članic OZN, organizacije za človekove pravice in zagovorniške organizacije ter mediji že zbrali dovolj dokazov, da lahko razumno zaključimo, da ISIS/Daiš vrši ali poskuša vršiti vojne zločine, hudodelstva zoper človečnost in genocid nad kristjani (kaldejskimi, asirskimi / sirskimi, melkitskimi, armenskimi), jazidi, Turkmeni, šabaji, mandejci, kakajci, Kurdi, šiiti, zmernimi suniti in neverujočimi;
3. meni, da krivdo za navedene zločine nosijo vsi, ki kakor koli pomagajo ISIS/Daišu, tudi tako, da mu nudijo finančno, logistično ali politično podporo, to teroristično organizacijo in ideologijo spodbujajo na spletu in drugje ali preprečujejo učinkovit mednarodni odziv;
4. poziva EU in njene države članice, zlasti Francijo in Združeno kraljestvo kot stalni članici varnostnega sveta OZN, naj v varnostnem svetu zahtevata resolucijo v skladu s poglavjem VII Listine OZN, da bi razmere na ozemljih pod nadzorom ISIS/Daiša začelo obravnavati Mednarodno kazensko sodišče z namenom preiskave in sprožitve kazenskega pregona za vojne zločine, hudodelstva zoper človečnost in genocid;
5. poziva Sirijo in Irak, naj sprejmeta pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča;
6. poziva vse države članice OZN, naj izboljšajo svoj pravni in pravosodni sistem, da bi na ta način svojim državljanom onemogočile, da se priključujejo ISIS/Daišu in sodelujejo pri teh zločinih; poziva jih še, naj svoje državljane, ki so bili pri zločinih soudeleženih, kazensko preganjajo;
7. priznava, podpira in zahteva vsesplošno spoštovanje neodtujljive pravice vseh verskih in etničnih manjšin – pa naj gre za manjšine, ki v Iraku in Siriji živijo že od nekdaj, ali za druge – da v svoji zgodovinski in tradicionalni domovini še naprej živijo dostojanstveno, enakopravno in varno, svojo vero pa živijo popolnoma svobodno, brez prisile, nasilja ali diskriminacije; meni, da trpljenja in množičnega odseljevanja kristjanov in drugih avtohtonih prebivalcev iz te regije ne bo konec, če vsi tamkajšnji politični in verski voditelji ne bodo jasno in nedvoumno podprli njihove stalne navzočnosti ter polnopravnih in enakih državljanskih pravic v teh državah, ki so njihova domovina;
8. poziva države članice OZN, zlasti pa države članice EU, naj podvojijo svoja prizadevanja za rešitev in zaščito preganjanih ljudstev in njihove dediščine vse do tedaj, ko se bodo lahko vrnili domov;
9. meni, da bi se lahko na ta izjemni izziv med drugim odzvali z varnimi območji pod zaščito sil OZN, kjer bi milijonom beguncev zaradi konflikta v Siriji in Iraku ponudili začasno zaščito;
10. obsoja in zavrača vse razlage sporočila Islama, na podlagi katerih se želi ustvariti nasilno, kruto, totalitarno, zatirajočo in ekspanzivno ideologijo, ki legitimira iztrebljanje krščanskih manjšin; poziva Organizacijo islamskega sodelovanja in njene organe, Arabsko ligo, Svet za sodelovanje arabskih zalivskih držav (Zalivski svet za sodelovanje) in muslimanske voditelje vsega sveta, naj v celoti obtožijo grozodejstva, ki jih t. i. ISIS/Daiš vrši nad kristjani, jazidi in drugimi avtohtonimi verskimi manjšinami, in naj ta dejanja označijo z ustreznimi izrazi: „hudodelstvo zoper človečnost“, „vojni zločini“ in „genocid“;
11. meni, da je to, da teroristične skupine stalno zasedajo določeno ozemlje kjer koli po svetu, povsem nesprejemljivo in nevzdržno, zato OZN in Nato poziva, naj razmislita o strategijah, kako terorističnim organizacijam, kot so ISIS/Daiš, Boko Haram in talibani, preprečiti, da bi uspele vzpostaviti tovrstne entitete;
12. poziva koalicijo proti ISIS/Daišu, naj posebej in neposredno podpre vse manjšinske enote med sedanjimi partnericami, da bi se manjšine vključile v varovanje, zaščito in osvoboditev domovine in bi se na ta način preprečila njihova ponovna odvisnost, nemoč in podjarmljenost; opozarja, da so narodnostno in versko raznovrstne obrambne sile Demokratične samouprave med najučinkovitejšimi v vojni proti ISIS/Daišu; poziva Turčijo, naj konča sovražnosti proti Demokratični samoupravi in njenim silam, saj te sile Turčije ne ogrožajo;
13. poudarja potrebo po okrepljeni in aktivni politični vlogi jazidov, Turkmenov in kaldejskega-sirskega- asirskega ljudstva pri opredelitvi politične prihodnosti njihove domovine ter njene obnove in prihodnje varnosti, zlasti Sindžarja, Tal Afara in Ninivske nižine; poziva, naj se ESZD dejavno vključi v iskanje politične rešitve za enotnost in mir v Sindžarju; poziva k vključevanju organizacij civilne družbe, kot je Evropska sirska zveza, in verskih predstavnikov kot posrednikov med manjšinami in kurdsko regionalno vlado in iraško vlado;
14. je zaskrbljen zaradi nedavnih poročil o diskriminaciji manjšin na območjih pod nadzorom kurdskih sil; poziva kurdsko regionalno vlado v Iraku in kurdske sile v Siriji, naj še naprej nudijo zavetišče za vse, ki bežijo pred vojno in preganjanjem; izraža priznanje pobudam, kot je demokratična samouprava na severu Sirije, ki je sestavljena iz različnih narodnosti, in meni, da je to primer sodelovanja in reševanja konflikta;
15. poziva EU in države članice, naj ukrepajo in zagotovijo, da bo pomoč prispela do najbolj prizadetih, Turčijo in kurdsko regionalno vlado v Iraku pa poziva, naj takoj odpreta meje demokratični samoupravi na severu Sirije in odpravita omejitve nad humanitarno pomočjo, obnovo, mediji, izmenjavo med politiko in civilno družbo, saj demokratična samouprava sprejema vse večje število notranje razseljenih oseb, njena osamitev pa gre na škodo manjšin, ki živijo na teh območjih;
16. poziva Komisijo in ESZD, naj organizacije za pomoč manjšinam s sedežem v Siriji in Iraku vključita v razdeljevanje pomoči notranje razseljenim osebam; meni, da je veliko dobrih primerov, ki si zaslužijo podpore, kot je Sirski križ v Siriji ali prizadevno delovanje pod vodstvom kaldejsko katoliškega nadškofa Bašarja Matija Warde;
17. poudarja, da bodo mirovni pogovori o prihodnosti Sirije uspešni le, če bodo v njih sodelovale vse strani, in podpredsednico / visoko predstavnico poziva, naj zagotovi, da bo v mirovne pogovore vključena tudi delegacija Demokratičnega sveta za Sirijo, sestavljena iz predstavnikov različnih narodnosti in ver;
18. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Sirije, vladi in svetu predstavnikov Iraka, regionalni vladi Kurdistana, institucijam Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC), Svetu za sodelovanje arabskih zalivskih držav (Svet za sodelovanje v Zalivu), generalnemu sekretarju Združenih narodov, Generalni skupščini Združenih narodov, Varnostnemu svetu Združenih narodov in Svetu Združenih narodov za človekove pravice.