Postopek : 2016/2529(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0162/2016

Predložena besedila :

B8-0162/2016

Razprave :

Glasovanja :

PV 04/02/2016 - 8.10
CRE 04/02/2016 - 8.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0051

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 350kWORD 106k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0149/2016
27.1.2016
PE576.523v01-00
 
B8-0162/2016

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o sistematičnih množičnih pobojih verskih manjšin, ki jih izvaja ISIS (2016/2529(RSP))


Fabio Massimo Castaldo, Ignazio Corrao, Isabella Adinolfi, Rolandas Paksas v imenu skupine EFDD

Resolucija Evropskega parlamenta o sistematičnih množičnih pobojih verskih manjšin, ki jih izvaja ISIS (2016/2529(RSP))  
B8-0162/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 3 in 21(1) PEU,

–  ob upoštevanju člena 18 Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju člena 9 Evropske konvencije o človekovih pravicah iz leta 1950,

–  ob upoštevanju člena 18 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju Deklaracije OZN o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida z dne 9. decembra 1948,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, zlasti členov 5 in 14,

–  ob upoštevanju posredovanja EU v Svetu OZN za človekove pravice 25. marca 2015 (interaktivni dialog o poročilu urada visokega komisarja za človekove pravice o Iraku),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. marca 2015 o regionalni strategiji EU za Sirijo in Irak ter proti grožnji Islamske države/Daiša, z dne 20. oktobra 2014 o krizi zaradi Islamske države/Daiša v Siriji in Iraku, z dne 30. avgusta 2014 o Iraku in Siriji, z dne 14. aprila 2014 in 12. oktobra 2015 o Siriji in z dne 15. avgusta 2014 o Iraku,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2002/495/PNZ, ki ga je Svet ponovno potrdil s sklepom 2003/335/PNZ z dne 8. maja 2003 o preiskavi in sodnem pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih zločinov,

–  ob upoštevanju: smernic EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja; smernic o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava; smernic EU glede nasilja nad ženskami in boja proti vsem vrstam diskriminacije proti njim; smernic za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja; smernic EU o otrocih v oboroženih spopadih;

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Iraku in Siriji ter njenih odgovorov na parlamentarna vprašanja o: genocidu grških pravoslavnih kristjanov v Siriji (E-004733/2015) z dne 1. junija 2015; Iraku – mučeništvu kristjanov in ropanju njihovega premoženja (E-004152-15) z dne 30. junija 2015; preganjanju in genocidu kristjanov (P-012721/2015) z dne 30. oktobra 2015; ugrabitvi kristjanov v Siriji (E-004156-15) in zaščiti krščanskih skupnosti na Bližnjem vzhodu (E-004001/15), na kateri je skupaj odgovorila 10. novembra 2015,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice/podpredsednice Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o elementih regionalne strategije EU za Sirijo in Irak ter proti grožnji Islamske države/Daiša,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Iraku(1), z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Iraku in Siriji ter ofenzivi Islamske države, vključno s preganjanjem manjšin(2), zlasti odstavka 4, z dne 27. novembra 2014 o Iraku: ugrabitve žensk in slabo ravnanje z njimi(3), z dne 12. februarja 2015 o humanitarni krizi v Iraku in Siriji, zlasti v zvezi z Islamsko državo(4), zlasti odstavka 27, z dne 12. marca 2015 o nedavnih napadih in ugrabitvah, zlasti Asircev, ki jih izvaja ISIS/Daiš na Bližnjem vzhodu(5), zlasti odstavka 2, z dne 12. marca 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2013 ter politiki Evropske unije na tem področju(6), zlasti odstavkov 129 in 211, z dne 12. marca 2015 o prednostnih nalogah Evropske unije za Svet OZN za človekove pravice v letu 2015(7), zlasti odstavkov 66 in 67, z dne 30. aprila 2015 o preganjanju kristjanov po svetu, zlasti v zvezi s pobojem študentov v Keniji, ki ga je izvedla teroristična skupina Al Šabab(8), zlasti odstavka 10, in z dne 30. aprila 2015 o uničenih kulturnih znamenitostih po akcijah organizacije ISIS/Daiš(9),

–  ob upoštevanju izjave varnostnega sveta OZN z dne 25. februarja 2015, v kateri je obsodil ugrabitev več kot 100 Asircev s strani Islamske države,

–  ob upoštevanju izjave, ki jo je v imenu Evropske unije podal posebni predstavnik EU za človekove pravice Stavros Lambrinidis na odprti razpravi, ki je potekala 27. marca 2015 v varnostnem svetu OZN o žrtvah napadov in zlorabah iz etničnih ali verskih razlogov na Bližnjem vzhodu,

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 2199 (2015) o grožnjah mednarodnemu miru in varnosti, ki jih povzročajo teroristična dejanja Al Kaide,

–  ob upoštevanju resolucije št. 2249 (2015), ki obsoja nedavne teroristične napade Islamske države,

–  ob upoštevanju resolucije S-22/1 sveta OZN za človekove pravice z dne 3. septembra 2014 o razmerah na področju spoštovanja človekovih pravic v Iraku glede na zlorabe, ki so jih zagrešili t.i. Islamska država Iraka in Levante ter z njo povezane skupine,

–  ob upoštevanju: sodbe Meddržavnega sodišča z dne 26. februarja 2007 v zadevi o izvajanju Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida (Bosna in Hercegovina proti Srbiji in Črni Gori), sodbe obravnavnega senata Mednarodnega sodišča za pregon oseb, odgovornih za resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava, ki so bile storjene na ozemlju nekdanje Jugoslavije od leta 1991 dalje (tožilstvo proti Radislavu Krstiću), z dne 2. avgusta 2001 in sodbe njegovega pritožbenega senata v isti zadevi z dne 19. aprila 2004;

–  ob upoštevanju analitičnega okvira, ki ga je pripravil urad posebnega svetovalca OZN za preprečevanje genocida,

–  ob upoštevanju izjave posebnega svetovalca generalnega sekretarja OZN za preprečevanje genocida in posebne svetovalke generalnega sekretarja OZN za odgovornost zaščititi z dne 12. avgusta 2014 o razmerah v Iraku;

–  ob upoštevanju poročil misije OZN za pomoč Iraku o zaščiti civilistov v oboroženem konfliktu v tej državi, ki zajemata obdobji od 11. septembra do 10. decembra 2014 in od 11. decembra 2014 do 30. aprila 2015;

–  ob upoštevanju poročila urada visokega komisarja OZN za človekove pravice o razmerah na področju spoštovanja človekovih pravic v Iraku glede na zlorabe, ki so jih zagrešile t. i. Islamska država Iraka in Levante ter z njo povezane skupine, z dne 27. marca 2015, zlasti odstavka 16 o kršitvah, ki jih vrši Islamska država, ter napadih na verske in etnične skupine,

–  ob upoštevanju izjave, ki sta jo posebni svetovalec generalnega sekretarja OZN za preprečevanje genocida in posebni svetovalec generalnega sekretarja OZN za odgovornost zaščititi 13. oktobra 2015 objavila o tem, da je v Siriji vse več pozivov k nasilju iz verskih razlogov,

–  ob upoštevanju poročila visoke komisarke OZN za človekove pravice o tehnični pomoči za spodbujanje in zaščito človekovih pravic v Iraku z dne 27. julija 2015, zlasti odstavka 18,

–  ob upoštevanju poročila neodvisne mednarodne preiskovalne komisije o Sirski arabski republiki, ki je bil predstavljen v Svetu za človekove pravice 13. avgusta 2015, zlasti odstavkov 165 do 173,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker Daiš obsežno in sistematično krši človekove pravice, njihove tarče pa so zlasti manjšinske skupine, na primer jazidi, kristjani, Turkmenci, šiiti, šabajci, mandejci, kakajci in Kurdi; ker nasilje Daiša ni omejeno samo na ljudi, temveč uničujejo tudi svetišča in arheološka odkritja;

B.  ker sta uveljavljanje demokracije in spoštovanje človekovih pravic in državljanskih svoboščin temeljni načeli in cilja Evropske unije ter osnova za njene odnose s tretjimi državami; ker je eden glavnih dejavnikov evropske integracije želja, da se v Evropi preprečijo vojne in hudodelstva zoper človečnost;

C.  ker ima v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah in členom 18 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah vsakdo pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi, vključno s svobodo imeti ali sprejeti vero ali prepričanje, po svoji izbiri in svobodo izražati svojo vero ali prepričanje posamično ali v skupnosti z drugimi, javno ali zasebno, z bogoslužjem, izpolnjevanjem verskih in ritualnih obredov in poučevanjem; ker po mnenju odbora OZN za človekove pravice svoboda veroizpovedi ali prepričanja zajema vse vrste prepričanj, vključno s teističnimi, neteističnimi in ateističnimi;

D.  ker je Islamska država/Daiš na ozemljih pod njenim nadzorom začela bojni pohod, da bi izbrisala vse sledove verskih skupnosti, ki ne poosebljajo njene razlage islama, in pri tem pobija ali preganja njihove pripadnike in uničuje njihove svete kraje, zgodovinske kraje in artefakte, tudi edinstveno in nenadomestljivo dediščino, ki jo je UNESCO razglasil za svetovno dediščino;

E.  ker Islamska država/Daiš za tarče neselektivno izbira kristjane, jazide, Turkmence, šiite, šabake, mandejce, kakajce, Kurde in druge etnične in verske manjšine ter si namerno prizadeva za popolno fizično in kulturno izginotje teh skupin na ozemljih pod njihovim nadzorom;

F.  ker ekstremizem in sedanje preganjanje manjšin postajata pomembna dejavnika pri vse pogostejšem pojavu množičnih migracij in notranje razselitve; ker je Islamska država razselila več kot 700 000 od skupaj 1,1 milijona krščanskih prebivalcev Sirije in je v Siriji ostalo manj kot 250 000 kristjanov; ker je v Iraku ostalo približno 250 000 kristjanov od okoli 1,5 milijona leta 2003; ker naj bi Islamska država križala, obglavljala in posiljevala kristjane ter jih prisilno spreobračala v islam, njihove otroke pa prodajala v suženjstvo;

G.  ker je bilo od leta 2014 po ocenah ubitih 5000 jazidov, mnoge druge pa so mučili ali jih prisilno spreobrnili v islam; ker je bilo zasužnjenih vsaj 2000 jazidskih žensk in so postale žrtve prisilnih porok in trgovine z ljudmi; ker so med posiljenimi dekleti tudi takšne, ki so stare le 6 let, jazidske otroke pa so prisilno rekrutirali kot vojake Daiša; ker obstajajo jasni dokazi o množičnih grobiščih jazidskih prebivalcev, ki jih je ugrabila Islamska država/Daiš;

H.  ker je Islamska država/Daiš v zadnji izdaji svojega spletnega časopisa razglasila vsesplošno vojno proti šiitskim muslimanom in pozvala k osredotočenim prizadevanjem za izbris šiitskega prebivalstva iz Bližnjega vzhoda;

I.  ker namerava Islamska država/Daiš odreči pravico do obstoja celotnim človeškim skupinam; ker obstajajo jasni dokazi o množičnih pobojih Islamske države/Daiša ter spolnem zasužnjevanju in sistematičnih posilstvih krščanskih in jazidskih deklet in žensk;

J.  ker je posebna predstavnica generalnega sekretarja OZN za spolno nasilje v konfliktih Zainab Hava Bangura 15. julija 2014 izjavila, da so etnične in verske manjšine v Iraku vedno znova tarča fizičnih napadov in spolnega nasilja; ker je posebna predstavnica OZN 3. avgusta 2015, ob prvi obletnici tragedije v Sindžarju, izjavila, da bi zagrešene zločine lahko opredelili kot vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in/ali genocid;

K.  ker poročilo o zaščiti civilistov v oboroženem spopadu v Iraku (11 december 2014 – 30 april 2015) misije OZN za pomoč Iraku navaja, da Islamska država/Daiš še vedno preganja, pohablja in ubija, včasih na izjemno krute in nepredstavljive načine, pripadnike etničnih in verskih manjšin, novinarje, vojne ujetnike, aktiviste in druge;

L.  ker sta posebna predstavnica generalnega sekretarja OZN o spolnem nasilju v konfliktih Zainab Hawa Bangura in posebni predstavnik generalnega sekretarja OZN za Irak Nikolaj Mladenov 13. avgusta 2014 podala skupno izjavo, v kateri sta potrdila možnost, da je Islamska država Iraka in Levante ugrabila in prisilila v spolno suženjstvo približno 1 500 krščanskih in jazidskih žensk; ker sta v tej izjavi oba posebna predstavnika priznala, da so glavna tarča Daiša zlasti ženske in otroci ter da Daiš barbarsko ravna z manjšinami, ki živijo na območjih pod njegovim nadzorom;

M.  ker nasilna ekstremistična ideologija, teroristična dejanja, stalni hudi sistematični obsežni napadi na civiliste, zlorabe človekovih pravic in kršitve mednarodnega humanitarnega prava, vključno s tistimi, storjenimi iz verskih ali etničnih razlogov, uničenje kulturne dediščine in trgovanje s kulturnimi dobrinami, ki jih izvaja t. i. Islamska država/Daiš, predstavljajo globalno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti, kot jih še ni bilo, kar priznava tudi resolucija varnostnega sveta OZN št. 2249 (2015);

N.  ker genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojni zločini, kjerkoli in kadarkoli se zgodijo, ne smejo ostati nekaznovani; ker je treba zagotoviti učinkovit pregon teh kaznivih dejanj, tako da se sprejmejo ukrepi na nacionalni ravni in se okrepi mednarodno sodelovanje;

O.  ker morajo v skladu s skupnim stališčem Sveta 2003/444/SZVP z dne 16. junija 2003 vse države članice EU sodelovati pri preprečevanju teh kaznivih dejanj ter tega, da bi storilci ostali nekaznovani;

P.  ker mednarodna pravna opredelitev genocida v skladu s členom II Konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948 vključuje naslednje besedilo: „katero koli od naslednjih dejanj, storjenih z namenom celotnega ali delnega uničenja narodne, narodnostne, rasne ali verske skupine kot take: a) uboj članov skupine; b) prizadeta huda telesna ali duševna škoda članom skupine; c) namerno vsiljevanje skupini življenjskih pogojev, ki preračunano vodijo v fizično celotno ali delno uničenje; d) vsiljevanje ukrepov, namenjenih preprečevanju rojstev znotraj skupine; in e) prisilno premeščanje otrok ene skupine v drugo“; ker po členu III konvencije ni kazniv le genocid, ampak tudi zarota za izvedbo genocida, neposredno ali posredno spodbujanje genocida in vpletenost vanj;

Q.  ker sodba obravnavnega senata Mednarodnega sodišča za pregon oseb, odgovornih za resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava, ki so bile storjene na ozemlju nekdanje Jugoslavije od leta 1991 dalje, v zadevi tožilstvo proti Radislavu Krstiću o genocidu v Srebrenici z dne 2. avgusta 2001 v odstavku 580 določa, da je mogoče istočasne napade na kulturno in verske dobrine ter simbole napadene skupine tudi legitimno šteti za dokaz, da je namen fizično uničenje te skupine;

R.  ker sodba pritožbenega senata Mednarodnega sodišča za pregon oseb, odgovornih za resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava, ki so bile storjene na ozemlju nekdanje Jugoslavije od leta 1991 dalje, v zadevi tožistvo proti Radislavu Krstiću o genocidu v Srebrenici z dne 2. avgusta 2004 ugotavlja, da je velikost napadenega dela skupine nujna in pomembna začetna točka, vendar ne vedno končna točka preiskave. Število napadenih posameznikov bi bilo treba ocenjevati ne le v absolutnih številkah, temveč tudi v razmerju do velikosti vse skupine. Poleg velikosti napadenega dela skupine je lahko koristna tudi presoja njegove pomembnosti znotraj skupine. Če je specifičen del skupine simbolnega pomena za vso skupino ali nujen za njen obstoj, lahko to podpre ugotovitev, da je ta del bistven v smislu člena 4;

1.  je šokiran in užaloščen nad okrutnimi dejanji skrajnežev Islamske države/Daiša zoper kristjane, jazide, Turkmence, šiite, šabake, mandejce, kakaje, Kurde in vse druge etnične in verske manjšine ter izraža svoje solidarnost z osebami, ki trpijo zaradi preganjanja Islamske države/Daiša;

2.  ostro obsoja Islamsko državo/Daiš ter nezaslišane kršitve človekovih pravic, ki jih izvaja, in je izredno zaskrbljen, ker ta teroristična skupina namerno napada vse verske manjšine na območju pod svojim nadzorom, da bi iztrebila celotne človeške skupine in uničila njihovo identiteto; poudarja, da tisti, ki sodelujejo pri grozodjestvih in mednarodnih hudodelstvih zoper katero koli etnično in versko manjšino, vključno s kristjani, jazidi, Turkmenci, šabaki, mandejci, kakajci in Kurdi, ta grozodejstva in hudodelstva načrtujejo, k njim spodbujajo, jih izvajajo ali jih poskušajo izvajati, so vanje vpleteni ali jih podpirajo ter tisti, ki prav zaradi etničnih in verskih razlogov načrtno napadajo te manjšine, vršijo kazniva dejanja, ki jih lahko opredelimo kot hudodelstva zoper človečnost in genocid;

3.  priznava, podpira in zahteva vsesplošno spoštovanje neodtujljive pravice vseh verskih in etničnih manjšin – avtohtonih in drugih – ki živijo v Iraku in Siriji, da v svoji zgodovinski in tradicionalni domovini še naprej živijo dostojanstveno, enakopravno in varno, svojo vero pa živijo popolnoma svobodno, brez prisile, nasilja ali diskriminacije;

4.  poudarja, da na podlagi določb konvencij OZN in drugih konvencij mednarodnega prava ni dopustno nekaznovanje storilcev, tudi tistih, ki so sodelovali pri teh dejanjih, jih načrtovali, k njim spodbujali, jih izvajali ali jih poskusili izvajati, in da bi bilo treba odgovorne za ta dejanja privesti pred pristojno nacionalno ali mednarodno sodišče; poziva vse podpisnice konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948 in drugih mednarodnih sporazumov o preprečevanju in kaznovanju vojnih hudodelstev, hudodelstev zoper človečnost in genocida, zlasti pristojne organe in državljane teh držav, ki kakorkoli podpirajo ta hudodelstva, pri njih sodelujejo ali jih financirajo oziroma so vanje vpleteni, naj v celoti izpolnijo svoje pravne obveznosti iz konvencije in drugih mednarodnih sporazumov;

5.  poudarja, da morata biti pravočasno preprečevanje in učinkovito kaznovanje genocidov in hudodelstev zoper človečnost med glavnimi prednostnimi nalogami mednarodne skupnosti in Evropske unije; meni, da je za končanje trpljenja in množičnega odseljevanja avtohtonih prebivalcev iz te regije nujna jasna in nedvoumna izjava vseh tamkajšnjih političnih in verskih voditeljev;

6.  poziva vse vlade in javne organe, tudi EU (zlasti Svet in Evropsko službo za zunanje delovanje) in njene države članice, OZN in generalnega sekretarja OZN, posebne predstavnike in posebne poročevalce, visokega komisarja OZN za človekove pravice ter vse ostale mednarodne organe in institucije ter njihove vodje in predstavnike, naj grozodejstva, ki jih nad kristjani, jazidi, Turkmenci, šabaki, mandejci, kakajci, Kurdi in drugimi avtohtonimi verskimi manjšinami vrši Islamska država/Daiš, označijo z ustreznimi izrazi: „hudodelstva zoper človečnost“ in „genocid“;

7.  je trdno prepričan, da grozodejstva, ki jih vrši Islamska država/Daiš, nedvomno ustrezajo pravni opredelitvi genocida iz členov 2 in 3 konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter člena 6 Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča; poudarja, da je genocid katero koli dejanje, storjeno z namenom celotnega ali delnega uničenja narodne, etnične, rasne ali verske skupine; poudarja, da je genocid tudi samo delno uničenje skupine zaradi njene narodne, etnične ali verske pripadnosti; nadalje poudarja, da v skladu z navedenimi pravnimi določbami ni treba, da genocid povzroči smrt pripadnika skupine, saj so povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb, vključno s povzročanjem travm, mučenjem, posilstvom, spolnim nasiljem in pohabljanjem, pa tudi premeščanje otrok, prav tako genocid, če so povzročeni z namenom uničenja skupine; končno poudarja, da tudi le zarota za izvedbo genocida, neposredno javno spodbujanje k njemu ter poskusi genocida in sodelovanje pri njem prav tako predstavljajo kaznivo dejanje genocida, tudi preden se začne množično pobijanje;

8.  meni, da je Mednarodno kazensko sodišče najbolj ustrezen organ za začetek postopkov zoper odgovorne za omenjena kazniva dejanja, zlasti ob upoštevanju dejstva, da Sirija in Irak nista voljna ali zmožna voditi prave preiskave in sprožiti pregona, kljub temu, da bi to bilo v prvi vrsti njuna odgovornost;

9.  poziva Varnostni svet, naj v skladu s členom 13(b) Rimskega statuta seznani tožilca, da bi tako Sodišče imelo ustrezno pristojnost za preiskavo in kaznovanje omenjenih hudodelstev, saj Irak in Sirija nista članici Mednarodnega kazenskega sodišča; zato poziva varnostni svet OZN, naj Mednarodno kazensko sodišče nemudoma seznani s stanjem v Siriji, da bi sirsko prebivalstvo dobilo vsaj zavezo o zagotovitvi pravice; podpira pozive visokega komisarja OZN za človekove pravice, organizacij civilne družbe in skupine 58 držav pod vodstvom Švice, naj Varnostni svet zadevo predloži Sodišču;

10.  spodbuja vse države članice in tretje države, naj se javno pridružijo pozivom k predložitvi in poziva stalne članice Sveta, naj k temu ne vložijo veta; poziva vladi Sirije in Iraka, naj si bolj prizadevata za preprečevanje preganjanja in pripadnikov manjšin, saj je to v prvi vrsti njuna odgovornost;

11.  poziva EU in njene države članice, naj obravnavajo nejasno vlogo nekaterih držav v tem konfliktu, zlasti če so aktivno ali pasivno prispevale ali še prispevajo k vzponu Islamske države/Daiša in drugih skrajnih skupin; zlasti poziva sosednje države, vključno s Turčijo, naj prevzamejo pozitivno vlogo v boju proti Islamski državi/Daišu, ter naj nemudoma omogočijo, da etnične in verske manjšine, ki bežijo iz Sirije, prečkajo mejo in poiščejo zatočišče;

12.  ponovno opozarja, da si mora mednarodna skupnost bolj prizadevati za izboljšanje humanitarnih razmer oseb na konfliktnih območjih, in poziva k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev, da bi pomoč dosegla tiste, ki so je najbolj potrebni; poziva EU in njene države članice, naj še naprej nudijo humanitarno pomoč, ki jo usmerja neodvisna ocena potreb in ki naj bi predstavljala nepristranski odziv;

13.  poziva Svet in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj ob sodelovanju mednarodnih in regionalnih partnerjev začneta pripravljati scenarij za razmere po Islamski državi/Daišu;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Sirije, vladi in svetu predstavnikov Iraka, regionalni vladi Kurdistana, institucijam Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC), Svetu za sodelovanje arabskih zalivskih držav (Svet za sodelovanje v Zalivu), generalnemu sekretarju Združenih narodov, Generalni skupščini Združenih narodov, varnostnemu svetu OZN in svetu OZN za človekove pravice.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0011.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0027.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0066.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0040.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0071.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0076.

(7)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0079.

(8)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0178.

(9)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0179.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov