Postopek : 2016/2537(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0178/2016

Predložena besedila :

B8-0178/2016

Razprave :

Glasovanja :

PV 04/02/2016 - 8.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0048

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 349kWORD 93k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0146/2016
1.2.2016
PE576.539v01-00
 
B8-0178/2016

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o razmerah v Libiji (2016/2537(RSP))


Victor Boştinaru, Knut Fleckenstein, Ana Gomes, Richard Howitt, Pier Antonio Panzeri, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Zigmantas Balčytis, Hugues Bayet, Brando Benifei, Goffredo Maria Bettini, José Blanco López, Vilija Blinkevičiūtė, Nicola Caputo, Andi Cristea, Miriam Dalli, Viorica Dăncilă, Nicola Danti, Isabella De Monte, Tanja Fajon, Eugen Freund, Doru-Claudian Frunzulică, Eider Gardiazabal Rubial, Enrico Gasbarra, Neena Gill, Theresa Griffin, Enrique Guerrero Salom, Sergio Gutiérrez Prieto, Cătălin Sorin Ivan, Liisa Jaakonsaari, Kashetu Kyenge, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Javi López, Juan Fernando López Aguilar, Andrejs Mamikins, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Marlene Mizzi, Luigi Morgano, Alessia Maria Mosca, Victor Negrescu, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Péter Niedermüller, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Vincent Peillon, Pina Picierno, Tonino Picula, Kati Piri, Miroslav Poche, Soraya Post, Gabriele Preuß, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Tibor Szanyi, Marc Tarabella, Elena Valenciano, Julie Ward, Josef Weidenholzer, Carlos Zorrinho v imenu skupine S&D

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Libiji (2016/2537(RSP))  
B8-0178/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Libiji, zlasti tistih z dne 15. septembra 2011(1), 22. novembra 2012(2), 18. septembra 2014 (3) in 15. januarja 2015(4),

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini o Libiji z dne 30. aprila, 26. in 27. maja, 30. junija, 12. julija, 17. avgusta, 13. in 22. septembra, 9. oktobra, 19. in 26. novembra 2015 in 7. januarja 2016,

–  ob upoštevanju pripomb podpredsednice Komisije/visoke predstavnice z dne 11. maja, 20. julija, 12. oktobra, 4. novembra, 14. in 17. decembra 2015 ter 8. januarja 2016;

–  ob upoštevanju izjave o libijskem političnem dogovoru, ki jo je v imenu Evropske unije dala podpredsednica Komisije/visoka predstavnica 16. februarja 2014;

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 30. avgusta, 20. oktobra, 17. in 18. novembra in 15. decembra 2014, 19. januarja, 9. februarja, 16. marca in 12. oktobra 2015 ter 18. januarja 2016,

–  ob upoštevanju skupne izjave o Libiji, ki so jo 17. februarja 2015 dale Francija, Nemčija, Španija, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike ter skupne izjave, ki so jo 19. oktobra 2015 dale Alžirija, Francija, Nemčija, Italija, Maroko, Katar, Španija, Tunizija, Turčija, Združeni arabski emirati, Združeno kraljestvo, Združene države Amerike in podpredsednica Komisije/visoka predstavnica;

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov št. 1970 (2011), 1973 (2011), 2174 (2014) in 2259 (2015),

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN z dne 26. februarja 2015 o podporni misiji OZN v Libiji (UNSMIL);

–  ob upoštevanju libijskega političnega dogovora o oblikovanju vlade narodne enotnosti, podpisanega 17. decembra 2015 v Skhiratu v Maroku;

–  ob upoštevanju poročila misije UNSMIL o stanju na področju človekovih pravic v Libiji ter dopolnitev poročila z dne 27. decembra 2014 in 12. januarja ter 16. novembra 2015;

–  ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov iz leta 1977 ter dolžnost vseh strani v oboroženem spopadu, da ne glede na okoliščine spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in zagotavljajo njegovo spoštovanje;

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/233/SZVP z dne 22. maja 2013 o misiji Evropske unije za pomoč pri integriranem upravljanju libijskih meja (EUBAM Libya)(5),

–  ob upoštevanju, da je bil Martin Kobler 4. novembra 2015 imenovan za posebnega predstavnika generalnega sekretarja OZN za Libijo,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 12. marca 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2013 ter politiki Evropske unije na tem področju(6), 17. decembra 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2014 ter politiki Evropske unije na tem področju(7) ter 9. julija 2015 o varnostnih izzivih v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike ter obetih za politično stabilnost(8),

–  ob upoštevanju sporočila iz Rima z dne 13. decembra 2015o podpori vladi nacionalne enotnosti kot edini zakoniti vladi Libije,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker libijski politični dogovor predstavlja edinstveno priložnost, da se začne reševati nevzdržno stanje v Libiji,da se konča trpljenje libijskega ljudstva ter da se s pomočjo nacionalnega soglasja zgradi demokratična civilna država;

B.  ker je politična pot libijskega dialoga vključevala ključne akterje procesa demokratizacije v Libiji, vključno s člani poslanske zbornice, splošnega narodnega kongresa in prehodnega nacionalnega sveta; ker so drugi neodvisni deležniki, kot so občinski sveti, politične stranke, plemenski voditelji in ženske organizacije, prispevali k spodbujanju dejanske sprave;

C.  ker je cilj libijskega političnega dogovora zagotoviti demokratične pravice libijskega ljudstva, sporazumno imenovanje vlade, ki bo temeljila na načelu delitve oblasti, in državnim institucijam, kot je vlada narodne enotnosti, dati moč, da se spopadejo z vsemi izzivi, s katerimi se srečujeta Libija in libijsko ljudstvo;

D.  ker so ustrezne resolucije varnostnega sveta OZN Daiš, Ansar Al Šarijo in Al Kajdo, ki so vse prisotne v Libiji, opredelile kot teroristične organizacije;

E.  ker se je stanje na področju državne uprave, človekovih pravic in humanitarnih razmer v Libiji poslabšalo, hkrati pa sta v porastu nasilje in nestabilnost političnega okolja; ker je agencija OZN za begunce januarja 2016 ocenila, da je bilo v Libiji razseljenih približno 435.000 ljudi; ker se poleg tega v Libiji nahaja več sto tisoč beguncev in prosilcev za azil različnih narodnosti, od katerih jih veliko živi v negotovih razmerah; ker je Libija postala prehodno ozemlje za trgovino z ljudmi, kar je povzročilo smrt več tisoč ljudi, ki so poskušali prečkati Sredozemsko morje, da bi prišli do Evrope;

F.  ker je Libija še vedno vpletena v nasilje, številne oborožene spopade, nizkointenzivno vojskovanje in vojno prek posrednikov, v kar je vključenih več regij in kar prispeva k splošnemu razpadu zakonitosti in reda; ker še vedno prihaja do kršitev mednarodnega prava, zunajsodnih usmrtitev in drugih ubojev, samovoljnega odvzema prostosti, mučenja in drugega krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, to pa lahko pripelje le do zamud pri izvrševanju dogovora in škodi demokratični tranziciji;

1.  pozdravlja podpis libijskega političnega dogovora o oblikovanju vlade narodne enotnosti kot edine legitimne libijske vlade, ki jo bosta sestavljala predsedniški svet pod vodstvom Fajeza Al Saraja in vlada, podprle pa jo bodo druge državne institucije, vključno s poslansko zbornico in državnim svetom;

2.  poziva poslansko zbornico in predsedstvo, naj pokažeta voljo za kompromis in se še dalje pogajata za seznam oseb v vladi, da bi tako lahko podprli vlado narodne enotnosti, kot to določa libijski politični dogovor;

3.  poudarja libijsko odgovornost za libijski politični sporazum; poudarja pomen izvrševanja tega sporazuma v dobri veri, s stalno podporo politične volje in vključevanju vseh strani; ugotavlja, da bo popolno izvajanje omogočilo obravnavo nujnih izzivov v zvezi z reformiranjem in vzpostavitvijo državnih institucij, utrditvijo načela pravne države, bojem proti terorizmu, izboljšanjem položaja na področju človekovih pravic, pri soočanju z migracijo, v boju proti trgovini z ljudmi in spodbujanju gospodarske rasti;

4.  v celoti podpira posredniška prizadevanja posebnega predstavnika generalnega sekretarja OZN za Libijo Martina Koblerja, da se spodbuja politično rešitev, ki jo bo vodila Libija, prek pogajanj, ki bodo rešila krizo in zagotovila enotnost, vodljivost, stabilnost in mir; v zvezi s tem verjame, da je proces narodne sprave bistven za mirno, demokratično in vključujočo prihodnost libijske družbe, ter spodbuja mednarodno skupnost, zlasti OZN, ob podpori EU, naj vodi postopek; poziva EU, naj uvede namenske sankcije, kot je prepoved potovanj in zamrznitev sredstev posameznikov in organizacij, ki bojkotirajo libijski politični dogovor;

5.  izraža solidarnost z libijskim ljudstvom in odločno obsoja nedavno nasilje ter kršitve človekovih pravic in zlorabe, ki so posledica trajajočih spopadov in vojaških operacij; je močno zaskrbljen zaradi trpljenja libijskega civilnega prebivalstva ter vseh migrantov, izseljencev in beguncev, ki so se znašli v Libiji; ugotavlja, da so spopadi v Libiji povzročili na stotine smrtnih žrtev med civilisti, množično razseljevanje ter ustvarili pereče humanitarne razmere; ponovno poudarja, da podpira delo Mednarodnega kazenskega sodišča pri pomoči ponovni vzpostavitvi sodnega sistema, in izraža svojo pripravljenost za sodelovanje z njim, da se prekine nekaznovanje najresnejših zločinov; meni, da je nujno sodelovanje najpomembnejših akterjev v Libiji z Mednarodnim kazenskim sodiščem;

6.  opozarja, da se morajo vse strani v Libiji zavezati, da bodo stalno ščitile civiliste, in da je treba z ujetniki ravnati v skladu z mednarodnim pravom na področju človekovih pravic in mednarodnim humanitarnim pravom; opozarja, da naklepni napadi na osebje, ki sodeluje pri človekoljubni pomoči ali mirovnih misijah, namenjenih v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov zaščiti civilistov ali civilnih objektov po mednarodnem pravu, veljajo po Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča za vojno hudodelstvo;

7.  poziva sosednje države in regionalne akterje, naj se vzdržijo dejanj, ki bi lahko poglobila sedanji razkol in spodkopala prehod Libije v demokracijo, ter naj v celoti podprejo vlado narodne enotnosti kot edine legitimne libijske vlade; znova opozarja, da vsi, ki s svojimi dejanji ovirajo vlado narodne enotnosti, kršijo resolucije varnostnega sveta OZN o Libiji in morajo nositi posledice svojih dejanj; meni, da bi morala EU uporabiti svojo diplomacijo in zunanjepolitična sredstva s področja skupne varnostne in obrambne politike ter drugih politik, kot sta trgovina in sodelovanje, za spodbujanje držav na Bližnjem vzhodu in severni Afriki, da si prizadevajo za tranzicijo v Libiji; meni, da bi morale EU in njene države članice prekini molk v zvezi s pomočjo nekaterih akterjev v regiji vojnim enotam v Libiji in terorističnim skupinam, ki uporabljajo libijsko ozemlje za svoje „posredniške“ vojne; pozdravlja posredniško vlogo Alžirije, Tunizije in Maroka ter poudarja pomen stabilne Libije za stabilnost in varnost cele regije;

8.  poziva države članice, naj podprejo prizadevanja podpredsednice/visoke predstavnice, EU in UNSMIL pri oblikovanju ukrepov za pomoč vladi narodne enotnosti, ki bi upoštevali libijske prioritete in zahteve; prav tako poziva države članice, naj se vzdržijo izvajanja nacionalnih politik in dejavnosti v Libiji, ki bi lahko škodovale prizadevanje EU in mednarodnim prizadevanjem; meni, da ima EU veliko odgovornost za libijsko rehabilitacijo, obnovo in demokratično tranzicijo, ter meni, da bo le s pozorno, enotno in pazljivo oblikovano evropsko strategijo EU lahko dosledno in pozitivno prispevala k miru in stabilnosti v Libiji; v zvezi s tem ugotavlja, da je bistvena pomoč reformi varnostnega sektorja, da se zagotovi demokratično upravljanje, in da se morajo države članice zavezati, da bodo v celoti pomagale pri teh prizadevanjih, če bodo tako zahtevale libijske oblasti; ugotavlja, da je to v celoti v skladu z varnostnimi potrebami in v interesu Evrope;

9.  pozdravlja 100-milijonski sveženj podpore, ki ga je najavila EU; vendar poudarja, da je treba podvojiti humanitarno financiranje, da se zadovoljile najnujnejše potrebe tistih, ki so jih spopadi v Libiji najhujše prizadeli; poudarja, da je treba financirati humanitarne organizacije, da bodo lažje kos razmeram in bodo boljše pomagale na terenu; poudarja, bo vlada narodne enotnosti, ko bo prevzela oblast, legitimno zahtevala nazaj libijsko premoženje, ki je v tujini še iz časov Gadafijevega režima;

10.  poudarja osrednjo vlogo parlamentarne razsežnosti za politično rešitev krize; poudarja, da imajo organi Evropskega parlamenta in njihovi člani institucionalne izkušnje z libijskimi akterji, da jih lahko pomagajo pri iskanju vključujočega političnega dialoga;

11.  izraža resno zaskrbljenost, ker teroristične skupine ogrožajo libijsko suverenost, nacionalno enotnost in demokratično tranzicijo; znova ostro obsoja vse oblike izražanja ekstremizma, terorizma in nasilja ne glede na razloge zanje; poudarja, da mora vlada narodne enotnosti odgovoriti na grožnje libijski varnosti in podpreti novo vlado v boju proti Daišu, Ansar Al Šariji in drugim skupinam, ki so povezane z Al Kaido in ki delujejo v Libiji; pozdravlja sklep, da se ustanovi začasni varnostni svet, da se omogoči izvajanje varnostnih ukrepov, določenih v libijskem političnem dogovoru;

12.  ostaja zaskrbljen zaradi širjenja orožja, streliva in razstreliva ter tihotapljenja orožja, kar ogroža prebivalstvo ter stabilnost Libije in regije; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da se krepi teroristična baza na jugu Libije in se zaveda nevarnosti, da postane baza Daiša, če ne bodo nemudoma sprejeti potrebni ukrepi; ugotavlja, da ja v interesu varnosti v Evropi, da se podprejo libijske oblasti pri izkoreninjanju terorizma na njihovem ozemlju, zaustavljanju pretoka orožja, razgradnji vsega orožja v rokah zasebnih skupin in razpustitvi vseh oboroženih skupin ali kriminalnih mrež, ki delujejo v Libiji;

13.  poudarja, da je treba nemudoma ukrepati za razpustitev vseh oboroženih skupin, zmanjšanje pretoka orožja v državi in biti bolj odločni pri ukrepanju pri regionalnih akterjih, ki prispevajo k spopadom z dobavo orožja ali drugo vojaško pomočjo; izraža veliko zaskrbljenost, da orožje iz Libije pade v napačne roke; poudarja, da mora biti vlada narodne enotnosti edini pristojni organ za uvoz orožja in municije v skladu z libijskimi mednarodnimi obvezami, vključno z ustreznimi resolucijami varnostnega sveta OZN; poudarja, da mora Libija imeti enotno, močno nacionalno vojsko pod nazorom vlade narodne enotnosti, ki bo lahko nadzorovala vse libijsko ozemlje in njene vode, varovala meje in se borila proti notranjim in zunanjim grožnjam;

14.  želi spomniti, da je EU trdno zavezana suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Libije; opominja na resoluciji varnostnega sveta OZN št. 2174 (2014) in 2213 (2015), s katerima so se obstoječe mednarodne sankcije proti Libiji razširile in zdaj vključujejo kazensko odgovornost tistih, ki sodelujejo pri dejanjih, ki ogrožajo mir, stabilnost ali varnost v Libiji, ta dejanja podpirajo oziroma preprečujejo ali spodkopavajo uspešen politični prehod v tej državi;

15.  poudarja, da je treba zagotoviti nevtralnost in neodvisnost finančnih in naftnih institucij pod nadzorom vlade narodne enotnosti, zlasti Centralne banke Libije, nacionalne naftne družbe in libijskega državnega sklada; poudarja, da morajo te institucije delovati na pregledno in odgovorno, tudi glede vrnitve ukradenega državnega premoženja, v korist vseh Libijcev in demokratične vlade;

16.  znova poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj pregleda naloge misije Evropske unije za pomoč na meji (EUBAM) v Libiji, ki trenutno ne deluje in je nastanjena v Tuniziji, ter upošteva spremembe razmer v državi, da bi zasnovali pravilno usklajevano misijo skupne varnostne in obrambne politike, ki bo delovala v dogovoru z vlado narodne enotnosti, OZN in regionalnimi partnerji; meni, da bi morala biti misija skupne varnostne in obrambne politike usmerjena v podporo izvajanju libijskega političnega dogovora, da bi morala dajati prednost reformi varnostnega sektorja, razoroževanju, demobilizaciji in ponovnemu vključevanju ter da bi morala izpolnjevati tudi druge nujne potrebe po upravljanju;

17.  poudarja, da je treba skrbno izbrati področja porabe zaradi nestabilnosti mnogih držav v južnem Sredozemlju in revizije evropske sosedske politike; meni, da bi moral evropski instrumenti sosedstva za obdobje 2014–2020 prednostno vključevati dejavnosti, katerih namen bi bil pomoč družbeno-ekonomskih pogojem za tranzicijo, tudi za odpiranje novih delovni mest in začetek poklicnega usposabljanja za mlade libijske moške in ženske, medkulturnemu in medverskemu dialogu ter tehnični strokovni pomoči za boljše nadzorovanje meja;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, libijski vladi narodne enotnosti, generalnemu sekretarju Združenih narodov, Arabski ligi in Afriški uniji.

(1)

UL C 51 E, 22.2.2013, str. 114.

(2)

UL C 419, 16.12.2015, str. 192.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0028.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0010.

(5)

UL L 138, 24.5.2013, str. 15.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0076.

(7)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0470.

(8)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0271.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov