PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Libiji
1.2.2016 - (2016/2537(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Fabio Massimo Castaldo, Ignazio Corrao, Rolandas Paksas v imenu skupine EFDD
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Libiji, zlasti tistih z dne 15. septembra 2011[1], 22. novembra 2012[2], 18. septembra 2014[3] in 15. januarja 2015[4],
– ob upoštevanju zadnjih izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini o Libiji, vključno z izjavama z dne 7. in19. januarja 2016,
– ob upoštevanju izjave o podpisu libijskega političnega sporazuma, ki jo je v imenu Evropske unije dala podpredsednica/visoka predstavnica;
– ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 15. decembra 2014, 9. februarja, 16. marca in 12. oktobra 2015 ter 18. januarja 2016,
– ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov št. 1970 (2011), 1973 (2011), 2174 (2014), 2238 (2015), 2240 (2015) in 2259 (2015),
– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/233/SZVP z dne 22. maja 2013 o misiji Evropske unije za pomoč pri integriranem upravljanju libijskih meja (EUBAM Libya)[5],
– ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2015/778 z dne 18. maja 2015 o vojaški operaciji Evropske unije v južnem delu osrednjega Sredozemlja (EUNAVFOR MED)[6] in začetkom druge faze izvajanja operacije proti tihotapcem ljudi (operacija SOPHIA) 7. oktobra 2015;
– ob upoštevanju skupnega sporočila za javnosti, objavljenega 13. decembra 2015 na podlagi ministrskega srečanja o Libiji v Rimu,
– ob upoštevanju, da je bil Martin Kobler 4. novembra 2015 imenovan za novega posebnega predstavnika generalnega sekretarja OZN za Libijo,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker so libijski odposlanci 17. decembra 2015 v Shiratu, Maroko,v okviru političnega dialoga ob pomoči OZN podpisali libijski politični sporazum;
B. ker je 19. januarja 2016 libijski predsedniški svet napovedal oblikovanje nove vlade narodne enotnosti, ki naj bi na podlagi libijskega političnega sporazuma poenotila vojskujoče se strani v državi; ker je dokument podpisalo le sedem od devetih članov sveta, v katerem je navedenih skupno 32 ministrov, med njimi ena ženska;
C. ker bi morali v 10 dneh novo vlado potrditi dve tretjini poslancev, da bi ta lahko začela delo, vendar je poslanska zbornica 25. januarja 2016 izrazila zadržke o členu 8 sporazuma in zavrnila predlog za sestavo vlade, ki ga je predložil predsedniški svet, ter določila nov 10-dnevni rok za predložitev novega predloga;
D. ker so na ministrskem srečanju o Libiji, ki je potekalo decembra 2015 v Rimu, različni akterji, vključno z Arabsko ligo, Združenimi narodi, Afriško unijo in Evropsko unijo, obljubili podporo vladi narodne enotnosti kot edini zakoniti vladi Libije in izjavili, da bodo prekinili uradne stike s posamezniki in institucijami, ki jih libijski politični sporazum ne priznava, in zavrnili vsako tuje vmešavanje v libijski proces;
E. ker nedavni številni teroristični napadi ISIS/Daiša, vključno z napadom v centru za usposabljanje v Zlitenu 7. januarja 2016 in drugimi napadi na naftno infrastrukturo in skladišča, kažejo na krepitev delovanja te teroristične skupine v državi; ker po poročanjih do 3000 borcev ISIS/Daiša zdaj prebiva v mestu Sirte in teroristična skupina širi svoj vpliv vzdolž sredozemske obale; ker je vse več tujih borcev, ki potujejo v Libijo, da bi se pridružili terorističnim organizacijam;
F. ker so nedelovanje pravne države in visoka stopnja nasilja v Libiji, širjenje orožja in brezvladje omogočili, da so se okrepile nasilne ekstremistične skupine, kot so Islamska država, Al Kaida in Ansar Al Šarija v Libiji (ASL); ker te teroristične organizacije Libijo uporabljajo kot varno okolje za začetek operacij proti sosednjim državam, Libija pa je postala nova destinacija za tuje džihadistične borce;
G. ker so varnostne razmere v Libiji še vedno skrajno nestabilne ne le zaradi navzočnosti terorističnih organizacij, temveč tudi milic, ki se borijo za nadzor tihotapskih poti in ključnih vozlišč za vire; ker so libijske meje še naprej zelo lahko prehodne in omogočajo trgovino z orožjem in ljudmi;
H. ker je do sedanjih razmer v Libiji prišlo zaradi vrste resnih napak, ki so si sledile vse od vojaške intervencije leta 2011; ker so številni mednarodni akterji jasno pokazali, da nameravajo po oblikovanju nove vlade podpreti novo vojaško kampanjo proti ISIS/Daišu v Libiji, ZDA, Združeno kraljestvo, Francija in Italija pa so po poročanju začele priprave na tovrstno intervencijo; ker so se različni libijski akterji istočasno jasno izrekli proti tuji intervenciji, pozdravili pa bi pomoč v obliki logistične in tehnične podpore;
I. ker v Libiji od julija 2014 zaradi bojev med sprtimi milicami nenehno prihaja do civilnih nemirov, kar je privedlo do razselitve okoli 440 000 oseb; ker so varnostne razmere še naprej izjemno nestabilne, poleg tega pa je prisoten stalen tok migrantov, ki poskušajo priti v sosednje države in na drugo stran Sredozemlja; ker je bilo za migrante, ki prečkajo Sredozemlje, leto 2015 najbolj smrtonosno doslej, največ ljudi pa je izgubilo življenje na nevarni osrednji sredozemski poti, ki jo uporabljajo tihotapci, ki delujejo iz Libije; ker je leta 2015 poskušalo prečkati morje več kot 144 000 migrantov, ki so v veliki večini potovali iz Libije;
J. ker je Evropska unija Libiji pripravljena zagotoviti sveženj pomoči v višini 100 milijonov EUR, potem ko bo vlada narodne enotnosti začela delovati v državi; ker bo denar porabljen za projekte, o katerih bo potrebna razprava z vlado narodne enotnosti;
K. ker vrsta elektronskih sporočil, ki so prišla v javnost, nakazuje, da je nekdanji posebni odposlanec OZN za Libijo Bernardino León večino svojega mandata deloval usklajeno z Združenimi arabskimi emirati, eno od sodelujočih strani v Libiji, hkrati pa si je poskušal zagotoviti donosno zaposlitev na emiratski diplomatski akademiji;
L. ker so se zaradi varnostnih razmer v Libiji obstoječe razlike med vzhodom in zahodom države zaostrile in ker bi lahko bila njena ozemeljska celovitost ogrožena, če proces za oblikovanje vlade narodne enotnosti ne bo uspešen;
M. ker je Libija zaradi motenj v naftnih pristaniščih in poljih v zadnjih treh letih izgubila 60 milijard USD v proizvodnji in izvozu, napadi militantnih skupin Islamske države pa so povzročili ogromno škodo v naftni industriji; ker je Libija pred letom 2011 načrpala okrog 1,6 milijona sodčkov nafte na dan, zdaj pa med članicami Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) načrpa najmanj nafte, in sicer samo 362 000 sodčkov na dan;
1. pozdravlja podpis libijskega političnega sporazuma 17. decembra 2015 in ga podpira, zaveda pa se, da je podpis zgolj začetek dolgotrajnega in težavnega procesa; spodbuja delo posebnega odposlanca OZN Martina Koblerja in podporne misije OZN v Libiji (UNSMIL) ter podpira njuna nenehna prizadevanja za olajšanje dialoga med različnimi stranmi;
2. obžaluje, da je poslanska zbornica zavrnila prvi predlog za sestavo vlade, ki ga je predložil predsedniški svet, hkrati pa pozdravlja, da ima politični sporazum načelno podporo; odločno obsoja ugrabitev poslanca poslanske zbornice Mohameda Al Raida in poziva vse vplivne akterje, naj naredijo vse, kar lahko, za njegovo takojšnjo in brezpogojno izpustitev; nasprotuje kakršni koli strategiji, ki bi jo uvedel kateri koli akter z namenom spodkopavanja ali upočasnitve političnega procesa za oblikovanje nove vlade narodne enotnosti;
3. poziva vse strani, naj ravnajo odgovorno in spoštujejo interes države, predvsem tako, da podprejo oblikovanje nove vlade, katere prednostna naloga bo doseči dogovor z vsemi nedžihadističnimi silami v državi in sodelovati z vsemi stranmi, med drugim tudi z različnimi plemeni in etničnimi skupinami, občinami in lokalnimi akterji, da bi dosegli nacionalno spravo in oblikovanje konsenza in da bi se lahko spoprijeli z odprtimi izzivi v Libiji, vključno s humanitarnimi razmerami, varnostni izzivi in propadajočim gospodarstvom;
4. poudarja, da se mora sporazum v celoti izvajati v obliki odprtega in vključujočega procesa, za katerega bodo Libijci nosili odgovornost; poudarja, kako pomembna je stalna udeležba civilne družbe, žensk, lokalnih akterjev, etničnih skupin in predstavnikov plemen, med drugim tudi pogosto pozabljenih plemen Fezana – Tubujev in Tuaregov; meni, da bi ustanovitev stalne libijske šure za politični dialog, ki bi moral vključevati čim več akterjev, lahko prispevala k doseganju političnega soglasja in krepitvi legitimnost sporazuma;
5. poziva sosednje države Libije ter regionalne in mednarodne akterje, naj ne sprejemajo ukrepov, ki bi lahko ogrozili libijski proces, in naj v celoti spoštujejo resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2259 (2015) ter tako prenehajo podpirati strani, ki ne sodelujejo v političnem sporazumu, in prekinejo stike z njimi; meni, da bi morali odkriti in prisiliti k odgovornosti akterje, ki tega ne spoštujejo in ki še naprej podžigajo posredniško vojno v Libiji, tako da posredno ali neposredno podpirajo katero od strani na terenu ali katero od terorističnih skupin;
6. odločno obsoja zadnje teroristične napade ISIL/Daiša in izraža globoko sočutje in sožalje družinam žrtev; ponovno poudarja, da ISIS/Daiš in druge teroristične organizacije uspevajo v kaotičnih in neurejenih razmerah, ter je prepričan, da bodo naredile vse, kar bodo lahko, da bi ogrozile oblikovanje nacionalne vlade; meni, da bo vključujoča vlada, ki bo uveljavljala pravno državo in izpolnjevala potrebe svojih državljanov, s tem na najboljši način preprečevala širjenje radikalnih teženj in končno tudi na najboljši način ukrepala proti terorizmu;
7. pozdravlja 100-milijonski sveženj podpore, ki ga bo EU zagotovila kot prvi korak za pomoč novi vladi pri izvajanju sporazuma; poziva države članice, naj ne ukrepajo posamično, pač pa podpirajo podpredsednico /visoko predstavnico, da bi ob usklajevanju s podporno misijo Združenih narodov v Libiji in libijskimi oblastmi oblikovali celovito strategijo, s katero bi podpirali prehod in novo libijsko vlado; meni, da so reforma varnostnega sektorja ter programi za razoroževanje, demobilizacijo in ponovno vključevanje prednostna naloga države in poziva Komisijo, podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj bodo pripravljene zagotoviti potrebno pomoč na teh področjih, če bo nova vlada zaprosila zanjo;
8. meni, da je treba ohraniti nevtralnost libijskih institucij, zlasti centralne banke in nacionalne naftne družbe, hkrati pa zagotoviti njihovo preglednost in odgovornost, da bi prihodki od nafte koristili prebivalstvu Libije in ne bi še naprej podžigali konflikta;
9. je resno zaskrbljen, ker nekatere države članice morda razmišljajo o možnosti vojaške intervencije v Libiji brez mandata na podlagi resolucije varnostnega sveta OZN in/ali brez izrecne prošnje libijske vlade; tej možnosti nasprotuje, saj bi resno ogrozila avtoriteto nove vlade in bi lahko imela katastrofalne posledice; želi spomniti, da so sedanje kritične razmere predvsem posledica neodgovorne intervencije v Libiji leta 2011 in da države članice, ki so v njej sodelovale, nosijo posebno odgovornost; poziva k spoštovanju volje Libije glede možnih intervencij na njenem ozemlju; poziva države članice in EU, naj namesto tega raje oblikujejo jasno in usklajeno strategijo, pri čemer želi spomniti, da je bil procesa iz leta 2011 neuspešen predvsem zaradi pomanjkanja skupnega pristopa;
10. poziva vlado narodne enotnosti, naj poskrbi, da bodo za svoja dejanja odgovarjali tisti, ki so odgovorni za kršitve mednarodnega humanitarnega prava ter kršitve in zlorabe človekovih pravic, vključno s tistimi, ki so sodelovali v napadih na civiliste ali pri spolnem nasilju, ter naj polno sodeluje z Mednarodnim kazenskim sodiščem in njegovim tožilcem ter mu po potrebi nudi pomoč, kot je varnostni svet OZN zahteval v resoluciji št. 1970 (2011) in ponovno opozoril v resoluciji št. 2238 (2015);
11. je globoko zaskrbljen zaradi negativnih učinkov, ki bi jih nestabilnost v Libiji lahko imela na sosednje države, zlasti tiste, ki so tudi same v obdobju prehoda, kot je Tunizija, in na regijo kot celoto; poziva države članice in Komisijo, naj posebno pozornost namenijo regionalnim razmeram in v sodelovanju z zadevnimi državami preučijo morebitne protiukrepe;
12. poziva k okrepitvi vloge misije EU za pomoč na mejah (EUBAM) v Libiji; meni, da je treba v partnerstvu s podporno misijo Združenih narodov v Libiji, novo vlado narodne enotnosti in sosednjimi državami Libije določiti skupno strategijo za nadzor meja, da bi ukrepali proti trgovini z orožjem in ljudmi ter prihajanju tujih borcev;
13. obsoja očitno navzkrižje interesov nekdanjega posebnega predstavnika OZN Bernardina Leóna in njegovo pomanjkanje integritete pri delu; želi spomniti, da je Bernardino León pred imenovanjem na mesto posebnega predstavnika OZN služil tudi kot posebni predstavnik EU za južno Sredozemlje; meni, da so njegova dejanja spodkopala verodostojnost OZN, EU in mednarodne skupnosti kot celote; poziva Komisijo in podpredsednico/visoko predstavnico, naj določita, na kakšen način bi v prihodnosti preprečevali podobne primere, med drugim tudi z uvedbo strogih obdobij mirovanja; se je odločil opraviti preiskavo v zvezi s to zadevo;
14. želi spomniti, da je EU trdno zavezana suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Libije; meni, da bi morala prihodnja vlada preučiti možnost za sprejetje institucionalne ureditve, ki bi regionalnim in lokalnim subjektom zagotovila določeno stopnjo avtonomije, kot je federalna oblika upravljanja;
15. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, libijski vladi narodne enotnosti, generalnemu sekretarju Združenih narodov, Arabski ligi in Afriški uniji.
- [1] UL C 51 E, 22.2.2013, str.114.
- [2] UL C 419, 16.12.2015, str. 192.
- [3] Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0028.
- [4] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0010.
- [5] UL L 138, 24.5.2013, str. 15.
- [6] UL L 122, 19.5.2015, str. 31.