PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Eritreji
2.3.2016 - (2016/2568(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Beatriz Becerra Basterrechea, Dita Charanzová, Fredrick Federley, Charles Goerens, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Valentinas Mazuronis, Louis Michel, Javier Nart, Urmas Paet, Marietje Schaake, Pavel Telička, Hilde Vautmans v imenu skupine ALDE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0318/2016
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Eritreji, zlasti tistih z dne 7. februarja 2002[1], 18. novembra 2004[2] in 15. septembra 2011[3] o stanju na področju človekovih pravic v tej državi,
– ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 2244 z dne 23. oktobra 2015, s katero je bil embargo na orožje za Eritrejo podaljšan do 15. novembra 2016, in poročila skupine za spremljanje Somalije in Eritreje z dne 19. oktobra 2015,
– ob upoštevanju poročila, ki ga je posebna poročevalka Združenih narodov o stanju na področju človekovih pravic v Eritreji Sheila B. Keetharuth 19. junija 2015 predložila Svetu Združenih narodov za človekove pravice,
– ob upoštevanju člena 9 sporazuma o partnerstvu AKP-EU (sporazuma iz Cotonouja), kot je bil spremenjen leta 2005 in leta 2010, katerega podpisnica je Eritreja,
– ob upoštevanju izjav sopredsedujočih skupni parlamentarni skupščini AKP-EU z dne 23. novembra 2011 in 25. junija 2013 o stanju na področju človekovih pravic v Eritreji,
– ob upoštevanju razprave v Evropskem parlamentu z dne 27. maja 2015 o razvojni pomoči EU za Eritrejo v luči dokumentiranih kršitev človekovih pravic,
– ob upoštevanju ustave Eritreje, ki je bila sprejeta leta 1997 in zagotavlja državljanske svoboščine, vključno z versko svobodo,
– ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz leta 1981,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker EU Eritrejo podpira od njene osamosvojitve od Etiopije leta 1993; ker eritrejska vlada pod pretvezo nacionalne obrambe in vojaškega služenja onemogoča prvotno obljubo, da bosta po osamosvojitvi vzpostavljeni demokracija in pravna država; ker predsedniške volitve, načrtovane za leto 1997, nikoli niso bile izvedene in ker se ustava, ki je bila ratificirana istega leta, nikoli ni izvajala;
B. ker so se z osamosvojitvijo Eritreje od Etiopije leta 1993 pojavila pričakovanja mednarodne skupnosti pa tudi Eritrejcev, da bo to slednjim pomagalo pri izgradnji države, ki bo spoštovala človekove pravice in v kateri ne bo zatiranja; ker pa se to ni zgodilo, temveč se je, nasprotno, zatiranje in število kršitev človekovih pravic še povečalo;
C. ker je posebna poročevalka Združenih narodov v svojem poročilu opozorila, da je stanje na področju človekovih pravic v Eritreji eno najslabših na svetu, vsakodnevne kršitve človekovih pravic so namreč povsem običajne, brez vidnega izboljšanja v zadnjih letih; ker so številni mladi pred represivno vlado in vpoklicem v obvezno vojaško služenje, ki vključuje prisilno delo in razširjene kršitve človekovih pravic, zbežali iz države; ker svoboda veroizpovedi, medijev in izražanja niso zagotovljene;
D. ker ljudi, tudi otroke, pridržujejo v težkih razmerah, tako da gre ponekod že za mučenje;
E. ker je uradni govorec Evropske službe za zunanje delovanje v svoji izjavi, ki jo je 18. septembra 2014 podal v Bruslju, izrazil zaskrbljenost nad tem, da je skupina enajstih poslancev in uglednih članov Ljudske fronte za vzpostavitev demokracije in pravice od 18. septembra 2001 pridržana brez obtožnice, sodbe oziroma brez možnosti posvetovanja z odvetnikom, pa tudi nad tem, da je od 23. septembra 2001 pridržanih deset neodvisnih novinarjev, med katerimi je tudi Dawit Isaak, državljan Švedske in edini evropski zapornik vesti; ker patriarh abuna Antonios od januarja 2006 nima stika z zunanjim svetom in je odtlej v hišnem priporu;
F. ker je iz poročila o človekovem razvoju Programa Združenih narodov za razvoj iz leta 2014 razvidno, da Eritreja po indeksu človekovega razvoja za leto 2014 med 187 državami zaseda 182. mesto; ker je iz zadnje ocene Svetovne banke o revščini iz leta 2003 razvidno, da 65 % Eritrejcev živi pod pragom revščine;
G. ker so Združeni narodi novembra 2015 opozorili na hudo sušo na Afriškem rogu, do katere je prišlo zaradi sedanjega vedenjskega vzorca El Nina; ker so Združeni narodi decembra istega leta izjavili, da gre za doslej najhujšo zabeleženo sušo v regiji in da se je pridelek zaradi nje zmanjšal za 50 do 90 odstotkov; ker je Eritreja posledično ena od držav, ki bodo imele velike težave pri zagotavljanju prehranske varnosti za svoje prebivalstvo;
H. ker je EU pomembna partnerica Eritreje na področju razvojne pomoči in podpore;
I. ker eritrejski predsednik kljub suši zavrača bojazni v zvezi s prehransko krizo, rekoč, da državi kljub zmanjšani kmetijski proizvodnji ne grozi nobena kriza;
J. ker Eritreja podpira proces iz Kartuma (pobudo, ki sta jo 28. novembra 2014 sprožili EU in Afriška unija, za obravnavo vprašanja migracij in trgovine z ljudmi), v okviru katerega se izvajajo konkretni projekti, vključno s krepitvijo zmogljivosti sodstva in ozaveščanjem;
K. ker je bil v okviru programa varnostnega sektorja pri Medvladni agenciji za razvoj 22. februarja 2016 v Adis Abebi (Etiopija) uradno predstavljeno poročilo o študiji z naslovom Human Smuggling and Trafficking on the Horn of Africa-Central Mediterranean Route (Tihotapljenje ljudi in trgovina z njimi na poti Afriški rog – srednje Sredozemlje);
L. ker je Eritreja med državami, iz katerih prihaja največ beguncev, saj so med ljudmi, ki se podajo na nevarno pot v Evropo, Eritrejci (za Sirci in Afganistanci) tretja največja skupina, ki svoje življenje za nevarno prečkanje Sredozemskega morja položijo v roke neusmiljenih tihotapcev ljudi; ker razmere v Eritreji zato neposredno vplivajo na Evropo, saj bi se Eritrejci lahko vrnili v svojo domovino, če bi se v državi spoštovale in zagotavljale človekove pravice in bi ljudje tam lahko živeli brez strahu;
M. ker bi bilo treba posebno pozornost nameniti otrokom brez spremstva, ki so žrtve trgovine z ljudmi, saj zaradi svojega posebej ranljivega položaja potrebujejo posebno pomoč in podporo;
N. ker je v velikem interesu EU, da se Eritreja stabilizira, saj je precejšen delež njenega prebivalstva zaradi trenutnega stanja v državi prisiljen v beg, in ker zaradi kriminalnih dejavnosti, vključno s tihotapljenjem migrantov in trgovino z ljudmi, življenje izgublja na tisoče ljudi;
1. zaskrbljen opaža stanje na področju človekovih pravic v Eritreji, ki ostaja obžalovanja vredno;
2. se strinja, da se v naslednjih šestih letih iz enajstega Evropskega razvojnega sklada dodeli 200 milijonov EUR za nacionalni okvirni program za spodbujanje zmanjšanja revščine in socialno-ekonomskega razvoja ter odpravo temeljnih ekonomskih in političnih vzrokov za migracije, pa tudi za financiranje projektov v zvezi z obnovljivo energijo, energetsko učinkovitostjo in ekonomskim upravljanjem; opozarja, da ta sredstva dopolnjujejo druga področja sodelovanja, kot je evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR);
3. poziva Eritrejo, naj pokaže preglednost in dobro upravljanje v zvezi z javnimi financami; poziva delegacijo EU, naj pozorno spremlja politično stanje v državi ter poskrbi za to, da bo nadaljnje razvojno sodelovanje EU pogojeno z znatnim napredkom na področju človekovih pravic in demokratizacije, zlasti svobode izražanja, tiska in zbiranja; poudarja, da pomanjkanje široko zasnovanega gospodarskega razvoja spodbuja odseljevanje; poudarja tudi opazno vlogo žensk, tudi v boju za osamosvojitev, in poziva h krepitvi vloge žensk in enakosti spolov;
4. opozarja, da je mladoletnik brez spremstva predvsem potencialno ogrožen otrok ter da mora biti zaščita otrok, ne pa politike priseljevanja, vodilno načelo držav članic in EU pri obravnavanju mladoletnikov brez spremstva, da se tako zagotovi spoštovanje temeljnega načela koristi otroka; poudarja, da se za otroka in s tem tudi mladoletnika brez izjeme šteje vsaka oseba, mlajša od osemnajst let; poudarja, da so mladoletniki brez spremstva, zlasti dekleta, dvakrat bolj izpostavljeni problemom in težavam kot drugi mladoletniki;
5. poziva mednarodno skupnost in razvojne partnerje Eritreje, naj v zvezi s tem ukrepajo in izvajajo pritisk na eritrejsko vlado, da bo dovolila zunanjo pomoč za podporo ranljivih skupnosti, preden se bo kriza še poslabšala, zlasti po suši;
6. ostaja nadvse zaskrbljen nad stanjem na področju človekovih pravic v državi; ponovno poziva eritrejske oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo poslance, novinarje (med drugim tudi švedskega državljana Dawita Isaaka, o katerem ni bilo nič slišati od leta 2005), verske voditelje in vse politične zapornike;
7. zahteva jasna zagotovila eritrejske vlade, da bo izvedla demokratične reforme in zagotovila spoštovanje človekovih pravic, tudi z izvajanjem priporočil, ki jih je na 18. zasedanju podala delovna skupina za splošni redni pregled in ki jih je eritrejska vlada sprejela 7. februarja 2014;
8. poziva Svet, naj zagotovi, da se z dodeljenimi sredstvi ne bo okoristila eritrejska vlada, temveč bodo porabljena izključno za zadostitev potreb, ki jih ima eritrejsko ljudstvo v zvezi z razvojem, demokracijo, človekovimi pravicami, dobrim upravljanjem in varnostjo;
9. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, skupni parlamentarni skupščini AKP-EU, svetu Afriške unije, generalnemu sekretarju Združenih narodov in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.