Postopek : 2016/2662(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0491/2016

Predložena besedila :

B8-0491/2016

Razprave :

PV 27/04/2016 - 18
CRE 27/04/2016 - 18

Glasovanja :

PV 28/04/2016 - 4.65
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0201

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 337kWORD 97k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0488/2016
20.4.2016
PE582.503v01-00
 
B8-0491/2016

k vprašanju za ustni odgovor B8-0361/2016

v skladu s členom 128(5) Poslovnika


o napadih na bolnišnice in šole kot kršitvah mednarodnega humanitarnega prava (2016/2662(RSP))


Heidi Hautala, Judith Sargentini, Molly Scott Cato, Michel Reimon, Barbara Lochbihler, Jean Lambert v imenu skupine Verts/ALE

Resolucija Evropskega parlamenta o napadih na bolnišnice in šole kot kršitvah mednarodnega humanitarnega prava (2016/2662(RSP))  
B8-0491/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter drugih instrumentov OZN o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju ženevskih konvencij in drugih pravnih instrumentov mednarodnega humanitarnega prava,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 8. decembra 2009 o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava,

–  ob upoštevanju Posodobljenih smernic Evropske unije o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava(1),

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN za svetovni humanitarni vrh z dne 2. februarja 2016 z naslovom „One humanity, shared responsability“ (Eno človeštvo, skupna odgovornost),

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN št. 1998 (2011), sprejete 12. julija 2011, in št. 2143 (2014), sprejete 7. marca 2014, o zaščiti otrok, prizadetih v oboroženih spopadih,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN A/RES/64/290 z dne 9. julija 2010 o pravici do izobraževanja v izrednih razmerah,

–  ob upoštevanju deklaracije o varnih šolah iz maja 2015, pripravljene za sprejetje na konferenci o varnih šolah v Oslu, ki jo je maja 2015 sklicalo norveško ministrstvo za zunanje zadeve, in z njo povezanih smernic za zaščito šol in univerz pred vojaško uporabo med oboroženimi spopadi,

–  ob upoštevanju resolucije 32. mednarodne konference Rdečega križa in Rdečega polmeseca z dne 10. decembra 2015 o krepitvi spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2016 o humanitarnih razmerah v Jemnu(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. februarja 2015 o humanitarni krizi v Iraku in Siriji, zlasti v zvezi z Islamsko državo(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2015 o pripravah na svetovni humanitarni vrh: izzivi in priložnosti za humanitarno pomoč(4),

–  ob upoštevanju vprašanj Svetu glede napadov na bolnišnice in šole kot kršitve mednarodnega humanitarnega prava (O-000063/2016 – B8-0361/2016),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker razvoj in krepitev mednarodnega humanitarnega prava v zadnjih 150 letih pomenita bistveni dosežek za človeštvo; ker bo prvi svetovni humanitarni vrh potekal 23. in 24. maja 2016 v Istanbulu; ker generalni sekretar OZN v svojem poročilu za svetovni humanitarni vrh z naslovom Eno človeštvo, skupna odgovornost opozarja na po njegovem brezsramno in kruto erozijo spoštovanja mednarodnih človekovih pravic in humanitarnega prava v oboroženih spopadih, ki bi lahko povzročila vrnitev v obdobje vojne brez meja; ker v poročilu navaja, da neuspeh pri zahtevanju in spodbujanju spoštovanja skupnih norm in pri podpori obstoječim mehanizmom izvrševanja, spremljanja in odgovornosti prispeva k omenjeni eroziji;

B.  ker je namen mednarodnega humanitarnega prava omilitev posledic oboroženih spopadov z zaščito tistih, ki ne sodelujejo (več) neposredno v konfliktu ter z urejanjem sredstev in metod vojne;

C.  ker je mednarodna skupnost priča grozljivemu trendu napadov na bolnišnice in šole v oboroženih spopadih po svetu, vključno z nedavnimi napadi v Jemnu, Afganistanu, Siriji in na zasedenih palestinskih ozemljih; ker naj bi se sirske in ruske sile v okviru sirskega konflikta posluževale vojnih metod, kot je napad na bolnišnice;

D.  ker so bolnišnice in zdravstveno osebje izrecno zaščiteni z mednarodnim humanitarnim pravom in ker vsak namerni napad na civiliste ali civilno infrastrukturo šteje za resno kršitev mednarodnega humanitarnega prava, kar velja tudi za vrsto drugih ukrepov, ki zadevajo zdravstvo, vključno s preprečevanjem dostopa do ustreznih storitev;

E.  ker od 14. marca 2016 52 držav, vključno z nekaterimi, vendar ne vsemi državami članicami EU, podpira deklaracijo o varnih šolah, sprejeto na podlagi konference o varnih šolah v Oslu, ki je potekala maja 2015;

F.  ker je Svet za zunanje zadeve pri sprejetju smernic EU o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava poudaril pomen učinkovitega obravnavanja posledic resnih kršitev s podpiranjem ustreznih mehanizmov odgovornosti ter morebitno ključno vlogo Mednarodnega kazenskega sodišča v primerih, ko država ali države ne morejo oziroma ne želijo izvrševati svoje sodne pristojnosti; ker so v skladu s smernicami EU o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava ustrezne delovne skupine Sveta dolžne spremljati razmere, za katere bi lahko veljalo mednarodno humanitarno pravo, ter v teh primerih podati priporočila o ukrepih za spodbujanje ustrezne skladnosti; ker mednarodno humanitarno pravo kršijo tudi oborožene sile držav, ki niso članice Mednarodnega kazenskega sodišča;

G.  ker je v obdobju med 2012 in 2015 Mednarodni odbor Rdečega križa organiziral obsežen posvetovalni postopek o tem, kako okrepiti pravno varstvo žrtev oboroženih spopadov in povečati učinkovitost mehanizmov za spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava;

H.  ker se države udeleženke 32. mednarodne konference Rdečega križa in Rdečega polmeseca decembra 2015 na koncu niso mogle dogovoriti o novem mehanizmu, ki sta ga Mednarodni odbor Rdečega križa in švicarska vlada predlagala za okrepitev spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava; ker bi predlagani novi mehanizem vključeval organizacijo letnih srečanj držav podpisnic ženevskih konvencij; ker so se države udeleženke dogovorile, da bodo začele nov medvladni postopek za iskanje načinov za okrepitev izvajanja mednarodnega humanitarnega prava, da bi rezultat predstavile na naslednji mednarodni konferenci leta 2019;

1.  ponovno poudarja, da mednarodno humanitarno pravo bistveno prispeva k sodobni zgodovini človeštva in vse države članice EU, naj izkoristijo priložnost svetovnega humanitarnega vrha, da bi ponovno potrdile osrednji pomen mednarodnega humanitarnega prava in zaščite, ki jo zagotavlja;

2.  obsoja zaskrbljujoče število napadov na bolnišnice in šole ter druge civilne tarče, do katerih še vedno prihaja v oboroženih spopadih po svetu; želi spomniti vse strani, da so bolnišnice in zdravstveno osebje izrecno zaščiteni z mednarodnim humanitarnim pravom in da so namerni napadi na civiliste in civilno infrastrukturo vojna hudodelstva;

3.  poziva EU in njene države članice, naj priznajo resnično razsežnost tega izrednega vprašanja, naj nemudoma pripravijo konkreten in časovno opredeljen akcijski načrt, uporabijo svoj vpliv, da bi ustavile takšne kršitve in zlorabe, ter podpirajo nepristranske in neodvisne preiskave o vseh domnevnih kršitvah mednarodnega humanitarnega prava;

4.  izreka priznanje mednarodnemu in lokalnemu zdravstvenemu osebju, učiteljem in humanitarnim delavcem, ki delajo na konfliktnih območjih, za njihov občudovanja vreden pogum in predanost;

5.  poudarja, da je izredno pomembno, da se med oboroženimi spopadi zagotovita nevtralnost ter varnost zdravstvene in izobraževalne infrastrukture; je zaskrbljen zaradi brisanja ločnice med humanitarnimi in vojaškimi akterji ter izkoriščanja humanitarnega ukrepanja za vojaške ali politične namene, kar spodkopava in ogroža resnične humanitarne operacije in njihovo osebje; v zvezi s tem obžaluje, da vloga vojske v povezavi s humanitarno pomočjo ni bila obravnavana v nedavnem sporočilu Komisije o svetovnem humanitarnem vrhu;

6.  poudarja pomen krepitve mednarodnih preiskovalnih in sodnih sistemov, tudi Mednarodnega kazenskega sodišča, pri dopolnjevanju nacionalnih okvirov, da bi dokončno odpravili nekaznovanje za kršitve mednarodnega humanitarnega prava; odločno poziva EU in njene države članice, naj še naprej spodbujajo univerzalnost in ohranijo celovitost Rimskega statuta ter podpirajo Mednarodno kazensko sodišče in organizacije civilne družbe, ki so dejavne v boju proti nekaznovanju;

7.  obžaluje, da so številni tesni partnerji EU in njenih držav članic vpleteni v resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava, vključno v napade na bolnišnice in šole, kot se je nedavno izkazalo v primeru napadov ZDA na prostore organizacije Zdravnikov brez meja v Afganistanu, napadov vojne koalicije pod vodstvom Saudove Arabije v Jemnu in izraelskih na Gazo poleti 2014; poziva EU, naj izkoristi vsa razpoložljiva dvostranska orodja za učinkovito spodbujanje svojih partnerjev k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava, tudi v okviru političnega dialoga, ter razmisliti o drugih ukrepih, v skladu s smernicam EU za spodbujanje skladnosti z mednarodnim humanitarnim pravom, če dialog ne bo prinesel rezultatov; bolj na splošno pa EU poziva, naj podpira pobude za krepitev poznavanja mednarodnega humanitarnega prava in dobre prakse v zvezi z njegovim izvajanjem;

8.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj poda pobudo za uvedbo embarga EU na prodajo orožja državam, ki so obtožene resnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava, zlasti zaradi namernega napadanja civilne infrastrukture; poudarja, da je nadaljnje izdajanje dovoljenj za prodajo orožja tem državam v nasprotju s skupnim stališčem Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008(5);

9.  poudarja, da so nedržavni akterji, vključno z zasebnimi vojaškimi in varnostnimi podjetji, odgovorni za kršitve mednarodnega zasebnega prava; v zvezi s tem ponovno odločno obsoja nedavne teroristične napade na šole in otroke v Nigeriji in Pakistanu; predlaga, naj se raziščejo možnosti za uporabo in razširitev skupnega stališča EU o izvozu orožja, med drugim na prenos z izvozom orožja povezanih storitev, kot so svetovanje in druge dejavnosti zasebnih vojaških družb s sedežem v EU v tretjih državah; poziva tudi k enotnemu pristopu EU k vprašanju plavajočih orožarn;

10.  priznava pomen smernic EU za spodbujanje skladnosti z mednarodnim humanitarnim pravom, vendar obžaluje, da sta njegovo izvajanje na ravni institucij in držav članic EU ter raven ozaveščenosti javnih uslužbencev še vedno v glavnem nezadovoljiva;

11.  poziva Svet za zunanje zadeve in podpredsednico/visoko predstavnico, naj pregledata sedanjo razdelitev odgovornosti, na podlagi katere je za izvajanje smernic o mednarodnem humanitarnem pravu prvenstveno pristojna delovna skupina Sveta za javno mednarodno pravo; v zvezi s tem poudarja, da so ustrezne delovne skupine Sveta v skladu s smernicami EU dolžne spremljati razmere, za katere bi lahko veljalo mednarodno humanitarno pravo, in v teh primerih priporočati ukrepe za spodbujanje njegovega spoštovanja; poziva ustrezne delovne skupine Sveta, zlasti delovno skupino Sveta o človekovih pravicah, naj ta mandat uporabijo za obravnavanje sedanje pereče krize zaradi nespoštovanja; poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo večjo transparentnost v zvezi z izvajanjem smernic s posameznih konfliktnih situacijah, zlasti v letnem poročilu EU o človekovih pravicah in demokraciji;

12.  želi spomniti na stališče, izraženo v smernicah EU, da se bodo, kadar je to primerno, uporabile storitve Mednarodne humanitarne komisije za ugotavljanje dejstev, ustanovljene v skladu z Dopolnilnim protokolom I k ženevskim konvencijam iz leta 1949, ki lahko pomaga pri spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava prek svoje zmogljivosti ugotavljanja dejstev in dobrih uslug; ugotavlja, da storitve Mednarodne humanitarne komisije za ugotavljanje dejstev niso bile uporabljene, in poziva Svet, države članice in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj resno razmislijo, da bi to komisijo prvič po njeni ustanovitvi uporabile za obravnavanje napadov na bolnišnice in šole kot izredne krizne razmere v zvezi s spoštovanjem standardov mednarodnega humanitarnega prava; poziva vse države članice EU (torej tudi Francijo in Latvijo), naj priznajo pristojnost Mednarodne humanitarne komisije za ugotavljanje dejstev;

13.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ima mednarodna skupnost zdaj omejen institucionalni prostor za obravnavanje skupnih pomislekov v zvezi z izvajanjem mednarodnega humanitarnega prava; v zvezi s tem ugotavlja, da se državam udeleženkam 32. mednarodne konference Rdečega križa in Rdečega polmeseca decembra 2015 ni uspelo dogovoriti o novem mehanizmu, s katerim bi okrepili sistem upravljanja mednarodnega humanitarnega prava;

14.  pozdravlja zavezo EU in njenih držav članic Mednarodnemu odboru Rdečega križa, da bodo odločno podprle ustanovitev učinkovitega mehanizma o krepitvi skladnosti v mednarodnim humanitarnim pravom, vendar poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj mu poroča o svojih ciljih in strategiji za uresničitev te obljube v naslednjem medvladnem postopku; pri tem poudarja, da je potreben mednarodni mehanizem za iskanje in zbiranje podatkov ter poročanje o kršitvah mednarodnega prava, ki bi bil primerljiv s sistemom OZN za človekove pravice; v zvezi s tem izraža polno podporo rednih javnih srečanjih pogodbenic ženevskih konvencij po zgledu drugih konvencij OZN, da bi ocenili izpolnjevanje njihovih pogodbenih obveznosti;

15.  pozdravlja podajanje zavez EU in njenih držav članic Mednarodnemu odboru Rdečega križa; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj redno poroča o izvajanju teh zavez, zlasti z vključitvijo podrobnega dela v poglavju o mednarodnemu humanitarnemu pravu v letnem poročilu Sveta o človekovih pravicah;

16.  poziva države članice, naj vodijo z zgledom in izpolnijo svoje zaveze k ratificiranju poglavitnih instrumentov mednarodnega humanitarnega prava in drugih ustreznih pravnih instrumentov, ki vplivajo na mednarodno humanitarno pravo; zlasti obžaluje, da sedem držav članic še vedno ni ratificiralo Konvencije o kasetnem strelivu, samo dvanajst jih je ratificiralo konvencijo o prisilnih izginotjih, ena pa še ni ratificirala Pogodbe o trgovini z orožjem; v zvezi s tem poziva države članice, naj sprejmejo nujne ustrezne ukrepe;

17.  odločno poziva vse države članice, naj nemudoma podprejo deklaracijo o varnih šolah ter priporočila, podana na 32. mednarodni konferenci Rdečega križa in Rdečega polmeseca;

18.  poziva EU in njene države članice, naj podprejo svetovno prepoved uporabe belega fosforja, zlasti s sprejetjem novega protokola h konvenciji o konvencionalnih orožjih, v skladu s katero je uporaba tovrstnega orožja prepovedana;

19.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj podpre resolucije generalne skupščine OZN o orožju z osiromašenim uranom in naj pripravi skupno stališče EU, ki bo bolje odražalo večkratne pozive Parlamenta k preventivnemu svetovnemu moratoriju ter razvijajoči se svetovni konsenz o potencialnih tveganjih za zdravje civilistov, kompleksnem bremenu upravljanja po konfliktu in finančnih stroških, povezanih z uporabo takega orožja;

20.  poziva države članice, ki še niso uvedle prepovedi investicij v podjetja, ki proizvajajo kopenske mine ali trgujejo z njimi oziroma so kako drugače vpletena v trgovanje z njimi, naj to storijo čim prej;

21.  vztraja, kako pomembno je zagotoviti skladnost politike EU v primerih zasedbe ali priključitve ozemlja; želi opomniti, da bi moralo mednarodno humanitarno pravo usmerjati politiko EU v vseh teh primerih, vključno s primeri dolgotrajne zasedbe, denimo Palestine, Zahodne Sahare ali severnega Cipra, pa tudi številnimi primeri zamrznjenih konfliktov v državah vzhodnega partnerstva;

22.  ponovno izraža globoko zaskrbljenost zaradi uporabe oboroženih dronov izven mednarodnega pravnega okvira ter obžaluje, da se Svet ni odzval na poziv k sprejetju skupnega stališča EU o uporabi oboroženih dronov; vztraja, da morajo EU in njene države članice spodbujati večjo transparentnost in odgovornost pri uporabi oboroženih dronov; ponovno poziva Svet, naj sprejme ukrep za prepoved uporabe avtomatiziranih oborožitvenih sistemov;

23.  poudarja, da asimetrično vojskovanje in boj proti terorizmu ne smeta upravičevati ohlapnega izvajanja ali neupoštevanja mednarodnega humanitarnega prava; obžaluje negativen učinek ukrepov proti terorizmu na humanitarno ukrepanje, vključno z okrepljenimi upravnimi postopki za javna naročila ali preverjanje partnerjev, ki lahko močno ovirajo zagotavljanje pomoči skupinam prebivalstva na območjih, kjer utegnejo biti dejavne oborožene skupine, označene za teroriste; vztraja, da ukrepi za boj proti terorizmu ne smejo ogroziti humanitarnih prizadevanj in da morajo dosledno spoštovati človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo;

24.  izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja transparentnosti in javnega poročanja v zvezi z vojaškimi napadi, v katere so bile po možnosti vključene države članice EU v okviru mednarodnih zvez, vključno z napadi na Islamsko državo v Siriji in Iraku; poziva države članice, naj zagotovijo informacije o njihovem vojaškem sodelovanju v omenjenih koalicijah in o sprejetih ukrepih za zagotovitev skladnosti z mednarodnim humanitarnim pravom;

25.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj spremeni in prilagodi ustrezno načrtovanje ter izvedbene dokumente in smernice na področju vojaških operacij v okviru skupne varnostne in obrambne politike, zlasti koncept EU o uporabi sile; poziva vojaške poveljnike, naj podajo ustrezno jasna in natančna pravila delovanja, da bodo lahko vojaki zlahka ravnali v skladu s pravili mednarodnega humanitarnega prava;

26.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju OZN, predsedniku generalne skupščine OZN in vladam držav članic OZN.

(1)

UL C 303, 15.12.2009, str. 12.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0066.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0040.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0459.

(5)

UL L 335, 13.8.2008, str. 99.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov