Predlog resolucije - B8-0562/2016Predlog resolucije
B8-0562/2016

PREDLOG RESOLUCIJE o hitrejšem izvajanju kohezijske politike

3.5.2016 - (2016/2550(RSP))

k vprašanju za ustni odgovor B8-0364/2016
v skladu s členom 128(5) Poslovnika

Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova) v imenu Odbora za regionalni razvoj

Postopek : 2016/2550(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B8-0562/2016
Predložena besedila :
B8-0562/2016
Sprejeta besedila :

B8-0562/2016

Resolucija Evropskega parlamenta o hitrejšem izvajanju kohezijske politike

(2016/2550(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 4, člena 162, členov 174 do 178 in člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006[1] (v nadaljevanju: uredba o skupnih določbah),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020[2],

–  ob upoštevanju šestega poročila Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z dne 23. julija 2014 z naslovom „Naložbe za delovna mesta in rast: krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Evropski uniji“,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. decembra 2015 o vlaganju v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov (COM(2015)0639),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o pripravljenosti držav članic EU za učinkovit in pravočasen začetek novega programskega obdobja kohezijske politike[3],

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. februarja 2016 z naslovom „Naložbeni načrt za Evropo: nove smernice o skupni uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Evropskega sklada za strateške naložbe“,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o zamudah pri začetku izvajanja kohezijske politike za obdobje 2014–2020[4],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. oktobra 2015 o kohezijski politiki in pregledu strategije Evropa 2020[5],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2015 z naslovom „Na poti k poenostavljeni in v uspešnost usmerjeni kohezijski politiki za obdobje 2014–2020“[6],

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o hitrejšem izvajanju kohezijske politike (O-000070/2016 – B8-0364/2016),

–  ob upoštevanju členov 128(5) in 123(2) Poslovnika,

A.  ker je kohezijska politika, katere proračun do leta 2020 znaša več kot 350 milijard EUR, instrument, s katerim se EU približuje državljanom, ter pomeni glavno naložbeno in razvojno politiko, ki zajema vse regije EU; ker je v nekaterih državah članicah glavni vir javnih naložb;

B.  ker je mogoče cilje strategije Evropa 2020 uresničiti z doslednim usklajevanjem politik za rast in razvoj, kjer je to potrebno, in strukturnimi reformami, pa tudi z dejavnim vključevanjem regij in mest v njihovo izvajanje; ker ima kohezijska politika pri tem izjemno pomembno vlogo;

C.  ker je bilo z uredbami v letih 2014–2020 uvedenih nekaj poglavitnih reform kohezijske politike, kot so tematska osredotočenost, s katero je mogoče zagotoviti prilagodljivost, potrebno za upoštevanje lokalnih potreb, večja usmerjenost v rezultate, boljše usklajevanje z ekonomsko in socialno politiko, boljše povezave med prednostnimi nalogami EU in regionalnimi potrebami in tesnejše usklajevanje uporabe evropskih strukturnih in investicijskih skladov prek skupnega strateškega okvira;

D.  ker morajo biti naložbe kohezijske politike usklajene in harmonizirane z drugimi politikami EU, kot so digitalni enotni trg, energetska unija, socialna politika, makroregionalne strategije, agenda za mesta, raziskave in inovacije ter prometna politika, s čimer bi v večji meri prispevali k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020;

E.  ker Komisija v skladu s členom 136(1) uredbe o skupnih določbah pri operativnem programu razveljavi odobritev katerega koli dela zneska, ki ni bil uporabljen za izvedbo začetnih in letnih predplačil in vmesnih plačil do 31. decembra tretjega proračunskega leta po letu prevzema obveznosti v okviru operativnega programa;

F.  ker sta od začetka novega programskega obdobja minili dve leti, pri izvajanju kohezijske politike pa je opaziti zamudo; ker so bili operativni programi večinoma odobreni konec leta 2014 in v letu 2015, precejšen del predhodne pogojenosti pa še ni izpolnjen;

G.  ker Komisija v skladu s členom 53 uredbe o skupnih določbah od leta 2016 Parlamentu vsako leto predloži zbirno poročilo v zvezi s programi skladov ESI na podlagi letnih poročil o izvajanju, ki so jih države članice predložile v skladu s členom 50, v letih 2017 in 2019 pa Komisija pripravi strateško poročilo s povzetkom poročil o napredku, ki jih pripravijo države članice;

1.  poziva Komisijo, naj oceni stanje izvajanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje 2014–2020 ter pripravi podrobno analizo o tveganju za razveljavitev prevzetih obveznosti, pri čemer naj navede zneske po posameznih državah članicah, pa tudi analizo napovedi plačil, ki so jih posredovale države članice, in sicer čim prej po rokih iz uredbe o skupnih določbah, torej po 31. januarju in 31. juliju; poziva jo tudi, naj predstavi načrtovane ukrepe za to, da bi se v čim večji meri preprečila razveljavitev prevzetih obveznosti za sredstva evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

2.  poziva Komisijo in države članice, naj v skladu s strategijo Evropa 2020 v celoti izkoristijo potencial evropskih strukturnih in investicijskih skladov, da se okrepi socialna in ekonomska kohezija in zmanjšajo teritorialne razlike, da se vsem regijam omogoči razvoj konkurenčnosti in da se spodbudijo naložbe, tudi zasebne;

3.  glede na izkušnje s programskim obdobjem 2007–2013 ugotavlja, da so izvajanje kohezijske politike v več državah članicah in regijah najbolj ovirale in oteževale pomanjkljive informacije za morebitne upravičence, kar je vodilo k nezadostnemu številu upravičenih projektov, počasni in dolgotrajni odobritvi obsežnih projektov v povezavi z neobstojem upravnih struktur za upravljanje naložb v te projekte, k zapletenim in dolgim postopkom za oddajo javnih naročil, zapletenim pravilom o državni pomoči, zapletenim postopkom odobritve, nerešenim lastniškim odnosom, predolgim postopkom za izdajo dovoljenj in težavnemu dostopu do financiranja; prav tako se zaveda težav, s katerimi so se države članice in lokalne oblasti včasih soočale pri izpolnjevanju zahtev glede notranjega in zunanjega izvajanja pakta za stabilnost in rast; poziva Komisijo, naj po eni strani zagotovi informacije o ovirah, s katerimi se soočajo države članice pri izvajanju kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020, po drugi strani pa pripravi oceno učinka izpolnjevanja predhodne pogojenosti na učinkovito izvajanje te politike;

4.  pozdravlja ustanovitev projektne skupine za boljše izvajanje programov v obdobju 2007–2013 v osmih državah članicah ter Komisijo poziva, naj Parlament obvešča o doseženih rezultatih; poziva Komisijo, naj to projektno skupino ohrani ter podpre in pospeši izvajanje programov v obdobju 2014–2020 v vseh državah članicah, Parlamentu pa naj predstavi akcijski načrt za dejavnosti projektne skupine; poziva jo tudi, naj evropske strukturne in investicijske sklade v celoti vključi v strategijo EU za boljše pravno urejanje;

5.  poudarja, da je upravna zmogljivost na nacionalni, pa tudi na regionalni in lokalni ravni glavni pogoj za pravočasno in uspešno izvajanje kohezijske politike; opozarja, da se premajhno število upravičenih projektov v tem kontekstu pogosto utemeljuje z dejstvom, da lokalni in regionalni organi nimajo dovolj sredstev za pripravo projektne dokumentacije, zato poziva Komisijo, naj podpre krepitev upravne zmogljivosti za izvajanje in vrednotenje politik ter naj Parlamentu poroča o predvidenih ukrepih glede tega; spodbuja organe upravljanja, naj v celoti in učinkovito uporabljajo določbe tematskega cilja 11 o krepitvi institucionalne zmogljivosti javnih organov in deležnikov ter razpoložljive smernice Komisije;

6.  upoštevajoč, da lahko dobro upravljanje prispeva k boljši sposobnosti črpanja, poudarja, da je treba izvajati ukrepe, s katerimi bi se v skladu s cilji teritorialne kohezije, trajnostne rasti in zaposlovanja spodbudile ustrezne strukturne reforme, pa tudi politike, ki bodo naklonjene naložbam, in boj proti goljufijam; z zanimanjem pričakuje sklepe poročila Komisije o regijah, ki zaostajajo v razvoju, in nadaljnje podrobnosti o tem, kako bi se lahko ti sklepi uporabili za obravnavanje dolgoročnih izzivov, ki vplivajo na pravočasno izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov in črpanje sredstev iz njih; poziva Komisijo, naj pojasni tudi koncept priprave proračuna na osnovi uspešnosti, s katerim naj bi se povečala učinkovitost porabe;

7.  pozdravlja, da je Komisija ustanovila skupino neodvisnih strokovnjakov na visoki ravni za spremljanje poenostavitve za upravičence evropskih strukturnih in investicijskih skladov; poudarja, da je poenostavitev eden od glavnih pogojev za hitrejše izvajanje; zato poziva Komisijo, naj pospeši dejavnosti, povezane z uvedbo poenostavljenih postopkov še med sedanjim programskim obdobjem, pri tem pa ohrani visoko raven preglednosti kohezijske politike; v zvezi s tem je prepričan, da je treba priporočila skupine na visoki ravni upoštevati brez odlašanja;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj v celoti uporabijo in izkoristijo obstoječo prilagodljivost pakta za stabilnost in rast, saj je gospodarska kriza v številnih državah članicah povzročila likvidnostni primanjkljaj in pomanjkanje javnih sredstev za javne naložbe, kohezijska sredstva pa tako postajajo glavni vir za te naložbe; povrhu tega poziva Komisijo, naj vodi stalni dialog z državami članicami, ki so prosile za uporabo obstoječe klavzule o naložbah, da bi čim bolj izkoristile prilagodljivost v zvezi z naložbami za rast in zaposlovanje; poziva jo tudi, naj spodbuja udeležbo EIB v obliki večje tehnične in finančne podpore pri pripravi in izvajanju projektov za države članice, ki bodo to pomoč potrebovale; meni, da lahko finančni instrumenti, če se izvajajo učinkovito na osnovi ustreznih vnaprejšnjih ocen in se strateško kombinirajo z nepovratnimi sredstvi, pomembno povečajo učinek financiranja, kar prispeva k odpravljanju negativnih posledic vse manjših javnih proračunov in k pripravi projektov, ki ustvarjajo prihodke; poudarja, da lahko k uresničitvi tega cilja prispevajo jasna, trdna in osredotočena pravila o finančnih instrumentih, ki bodo poenostavila postopek priprave in izvajanja za upravljavce in prejemnike skladov ter upoštevala različne stopnje razvitosti finančnih trgov držav članic; meni, da bi bilo v tem procesu v pomoč tudi to, da bi vse ustrezne uredbe o finančnih instrumentih strnili v enoten, preprosto dostopen in razumljiv dokument ter s tem povezanih smernic ne bi ponovno po nepotrebnem revidirali sredi obdobij financiranja, razen če bi bilo to potrebno iz pravnih razlogov;

9.  priznava, da so naložbe iz Evropskega sklada za strukturne naložbe (EFSI) na področju kohezijske politike samo dopolnilne narave, in je seznanjen s sporočilom Komisije z dne 22. februarja 2016 z naslovom „Naložbeni načrt za Evropo: nove smernice o skupni uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Evropskega sklada za strateške naložbe“; poziva Komisijo ter lokalne in regionalne organe, naj ustrezno upoštevajo priložnosti za kombiniranje financiranja iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter sklada EFSI, saj se instrumenta lahko dopolnjujeta in povečata učinek vzvoda pri naložbah, čeprav se razlikujeta po svoji naravi;

10.  je zaskrbljen zaradi zaostankov v državah članicah pri imenovanju organov za programe in potrjevanje, kar povzroča zamude pri vlaganju zahtevkov držav članic za plačilo in torej preprečuje nemoteno izvajanje programov;

11.  meni, da lahko tudi pretirana centralizacija in nezaupanje vplivata na zamude pri izvajanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov, saj so nekatere države članice in organi upravljanja manj naklonjeni temu, da bi na lokalne in regionalne organe, med drugim prek novih razvojnih orodij, kot so celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, prenesli večjo odgovornost za upravljanje sredstev EU; priznava vlogo regulativnega okvira EU pri spodbujanju tega odnosa, kljub temu pa poziva Komisijo, naj še olajša izmenjavo najboljše prakse pri uspešnih primerih prenosa pooblastil med državami članicami in regijami;

12.  poudarja pomen pravočasnih plačil za pravilno in učinkovito izvajanje ter verodostojnost kohezijske politike; zato poziva Komisijo, naj Parlament obvešča o ukrepih, predvidenih za celovito izvajanje plačilnega načrta za proračun za leto 2016, pa tudi v naslednjih letih;

13.  poudarja, da bi lahko z oceno (pospešitve) izvajanja kohezijske politike, ki bi jo opravili zdaj, zbrali pomembne izhodiščne točke za Komisijo za razpravo o kohezijski politiki po letu 2020; poziva Komisijo, naj glede prihodnosti evropskih strukturnih in investicijskih skladov po letu 2020 čim prej oblikuje osrednje izhodiščne točke in začne sodelovati s Parlamentom, državami članicami in drugimi ustreznimi deležniki, da se bodo ti skladi bolj ciljno uporabljali in se pravočasno izvajali;

14.  poudarja, kako pomembno je, da države članice do konca leta 2016 uresničijo ukrepe za predhodno pogojenost, da se zagotovi nemoteno izvajanje programov in prepreči morebitna začasna ustavitev vmesnih plačil; poziva Komisijo, naj izda celovite smernice o javnih naročilih in preventivnih ukrepih, da se preprečijo napake in nepravilnosti v postopkih javnih naročil, in naj objavi standardne postopke javnega naročanja za upravičence, da se preprečijo finančni popravki in morebitne stornacije prispevkov EU;

15.  poziva Komisijo, države članice in vse deležnike, naj se bolje uskladijo in sprožijo učinkovite pobude obveščanja, da se poveča javna ozaveščenost in prepoznavnost izvajanja kohezijske politike, saj bo tako javnost bolje seznanjena z rezultati in učinki te politike;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, Odboru regij ter državam članicam in njihovim nacionalnim in regionalnim parlamentom.