PREDLOG RESOLUCIJE o endokrinih motilcih: stanje po sodbi Sodišča z dne 16. decembra 2015
1.6.2016 - (2016/2747(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Sylvie Goddyn v imenu skupine ENL
B8-0734/2016
Resolucija Evropskega parlamenta o endokrinih motilcih: stanje po sodbi Sodišča z dne 16. decembra 2015
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov[1],
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1935/2004 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS[2],
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES[3],
– ob upoštevanju sodbe Splošnega sodišča Sodišča Evropske unije z dne 16. decembra 2015 v zadevi T-521/14, Kraljevina Švedska proti Evropski komisiji[4], v okviru katere je Kraljevina Švedska, ki jo je med drugimi podpiral tudi Evropski parlament, tožila Komisijo, ker ni sprejela delegiranih aktov v zvezi s posebnimi znanstvenimi merili za odkrivanje lastnosti endokrinih motilcev,
– ob upoštevanju člena 36 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju člena 168 PDEU,
– ob upoštevanju člena 17(8) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in člena 234 PDEU,
– ob upoštevanju pisma predsednika Komisije Jeana-Clauda Junckerja z dne 22. marca 2016 predsedniku Evropskega parlamenta ((2016)1416502),
– ob upoštevanju predloga Komisije za nov ukrep glede bisfenola A (BPA) v materialih, namenjenih za stik z živili, iz novembra 2015[5],
– ob upoštevanju izjave Komisije z dne 25. maja 2016 o endokrinih motilcih: stanje po sodbi Sodišča z dne 16. decembra 2015
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker Uredba (EU) št. 528/2012 temelji na previdnostnem načelu, pri čemer je njen cilj zagotoviti, da proizvodnja in dostopnost aktivnih snovi in biocidnih proizvodov na trgu ne bi imeli škodljivih učinkov na zdravje človeka ali živali ali nesprejemljivih vplivov na okolje;
B. ker bi morala Komisija v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 najpozneje do 13. decembra 2013 sprejeti delegirane akte v zvezi z znanstvenimi merili za odkrivanje lastnosti endokrinih motilcev pri aktivnih snoveh in biocidnih proizvodih;
C. ker Komisija še ni sprejela navedenih delegiranih aktov, in sicer niti pred 13. decembrom 2013 niti po tem datumu;
D. ker je Splošno sodišče v sodbi z dne 16. decembra 2015 odločilo, da je bila jasna, natančna in brezpogojna obveznost Komisije, da najpozneje do 13. decembra 2013 sprejme delegirane akte v zvezi z navedenimi znanstvenimi merili;
E. ker je Splošno sodišče zavrnilo poseben pravni argument Komisije, na podlagi katerega je poskušala upravičiti svoje nedelovanje, in v odstavku 74 svoje sodbe nedvoumno razsodilo, da ni v nobeni določbi iz Uredbe (EU) št. 528/2012 zahtevana ocena učinka znanstvenih meril na podlagi tveganja;
F. ker je Komisija, ki jo je zastopal komisar za zdravje in varnost hrane Vytenis Povilas Andriukaitis, na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta 2. februarja 2016 napovedala, da je ocena učinka koristno in celo bistveno orodje, ki usmerja prihodnje odločitve Komisije v zvezi z merili, in da namerava Komisija najprej predstaviti izvedbeno uredbo z merili, ki se bodo uporabljala za kemične snovi, ki sodijo v področji uporabe uredbe o fitofarmacevtskih sredstvih in tako imenovanega postopka Odbora za ocenjevanje tveganja na področju farmakovigilance, ter nato delegirani akt, ki bo vseboval merila, ki se bodo uporabljala v okviru uredbe o biocidnih proizvodih;
G. ker je predsednik Juncker v zgoraj omenjenem pismu z dne 22. marca 2016 predsedniku Evropskega parlamenta potrdil namero Komisije, da bo najprej zahtevala mnenje Odbora za regulativni nadzor o oceni učinka, čeprav je Splošno sodišče navedlo, da ni v nobeni določbi iz Uredbe (EU) št. 528/2012 zahtevana ocena učinka znanstvenih meril na podlagi tveganja;
H. ker te izjave potrjujejo nenehno, dosledno in ponavljajočo se kršitev Uredbe (EU) št. 528/2012 ter sodbe Splošnega sodišča z dne 16. decembra 2015;
I. ker je v prvem odstavku člena 266 PDEU navedeno, da „Institucija, organ, urad ali agencija, katere akt je bil razglašen za ničnega ali ki je z opustitvijo ukrepanja kršila Pogodbi, mora sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije“;
J. ker v skladu z navedenim odstavkom ponavljajoče se neupoštevanje pomeni jasno kršitev Pogodb;
K. ker Uredba (ES) št. 1935/2004 temelji na načelu, po katerem mora biti vsak material ali izdelek, ki prihaja z živili v neposreden ali posreden stik dovolj inerten, da njegove sestavine ne prehajajo na živila v takih količinah, ki bi lahko ogrožale zdravje ljudi ali povzročale nesprejemljive spremembe v sestavi živil oziroma poslabšanje njihovih organoleptičnih lastnosti;
L. ker člen 18 Uredbe (ES) št. 1935/2004 določa, da lahko država članica, kadar na podlagi novih podatkov ali ponovne presoje obstoječih podatkov podrobno utemelji, da uporaba materiala ali izdelka ogroža zdravje ljudi, začasno prekine ali omeji uporabo posebnih predpisov EU, kot so denimo tisti za plastiko; ker je na podlagi istih predpisov nato dolžnost Komisije, da odloči, ali so ti ukrepi potrebni – kjer je to primerno po tem, ko je pridobila mnenje Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) – ter da ukrepa tako, jih bodisi sprejme ali zavrne;
M. ker je več držav članic v okviru teh zaščitnih ukrepov sprejelo nacionalne prepovedi uporabe domnevnih endokrinih motilcev v plastičnih materialih, namenjenih za stik z živili, pa tudi v drugih materialih, kot so na primer premazi; ker sta Danska in Belgija sprejeli nacionalne prepovedi uporabe BPA v materialih, namenjenih za stik z živili za dojenčke in majhne otroke, Švedska samo za premaze in lake za materiale, namenjene za stik z živili za dojenčke in majhne otroke, Francija pa za vse embalaže in posode za živila ter pribor;
N. ker se pravna obveznost ukrepanja Komisije nanaša na države članice, ki so se sklicevale razloge, zaradi je mogoča uporaba člena 18, in sicer Francijo, Dansko in Belgijo; ker so te države članice, pa tudi Švedska, podale obvestilo o svojih ukrepih, v kolikor ti zadevajo materiale, za katere na ravni EU ne obstajajo posebni harmonizirani ukrepi, kot to zahteva postopek obveščanja iz Direktive 2015/1535;
O. ker Uredba (ES) št. 1907/2006 temelji na načelu zagotavljanja visoke ravni varovanja zdravja ljudi in okolja;
1 poudarja, da Komisiji ni uspelo zagotoviti visoke ravni varovanja zdravja ljudi in okolja;
2. opozarja, da Komisija ni spoštovala svoje obveznosti sprejetja delegiranih aktov, kot to določa Uredba (EU) št. 528/2012;
3. opozarja na obveznost Komisije, da mora navesti znanstvena merila za določitev lastnosti endokrinih motilcev pri aktivnih snoveh in biocidnih proizvodih, medtem ko je v skladu s smernicami Komisije za boljše pravno urejanje z dne 19. maja 2015 vloga ocen učinka zbrati dokaze za oceno, ali so prihodnji zakonodajni ali nezakonodajni ukrepi Unije upravičeni ter kako se lahko ti ukrepi čim bolje oblikujejo, da bi z njimi dosegli želene cilje politike;
4. meni, da je nesprejemljivo, da Komisija celo po obsodbi v sodbi Splošnega sodišča z dne 16. decembra 2015 ni sprejela delegiranih aktov v zvezi z znanstvenimi merili za odkrivanje lastnosti endokrinih motilcev pri aktivnih snoveh in biocidnih proizvodih;
5. kot nesmiselne in nepremišljene obsoja poskuse Komisije, da bi odložila svoje ukrepanje in njene poskuse, da bi utemeljila potrebo po sprejetju ocene učinka, ki v skladu z zakonodajo ni potrebna, četudi je bila vmes javnost že seznanjena s tem, da industrijski lobiji, Svetovna trgovinska organizacija in Združene države Amerike vplivajo na Komisijo, da ta ne bi objavila znanstvenih meril za določitev lastnosti endokrinih motilcev;
6. opozarja, da Komisija dodatno krši Pogodbi, saj ni sprejela vseh ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe Splošnega sodišča;
7. poziva Komisijo, naj državam članicam dovoli, da se odločijo za prepoved uporabe in uvoza izdelkov, za katere menijo, da so endokrini motilci;
8. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
- [1] UL L 167, 27.6.2012, str. 1.
- [2] UL L 338, 13.11.2004, str. 4.
- [3] UL L 396, 30.12.2006, str. 1.
- [4] Sodba Splošnega sodišča z dne 16. decembra 2015, Kraljevina Švedska proti Evropski komisiji, zadeva T-521/14, ECLI:EU:T:2015:976.
- [5] http://ec.europa.eu/smart-regulation/roadmaps/docs/2015_sante_534_bpa_measure_en.pdf.