Postopek : 2016/2695(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0851/2016

Predložena besedila :

B8-0851/2016

Razprave :

PV 05/07/2016 - 14
CRE 05/07/2016 - 14

Glasovanja :

PV 06/07/2016 - 6.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0311

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 334kWORD 88k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0851/2016
29.6.2016
PE585.286v01-00
 
B8-0851/2016

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o sinergijah za inovacije: evropski strukturni in investicijski skladi, Obzorje 2020 ter drugi evropski inovacijski skladi in programi EU (2016/2695(RSP))


Ernest Maragall, Davor Škrlec, Bronis Ropė v imenu skupine Verts/ALE

Resolucija Evropskega parlamenta o sinergijah za inovacije: evropski strukturni in investicijski skladi, Obzorje 2020 ter drugi evropski inovacijski skladi in programi EU (2016/2695(RSP))  
B8-0851/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 4 in 162 ter členov 174 do 178 Pogodbe,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah)(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o pametni specializaciji: mrežno povezovanje centrov odličnosti za učinkovito kohezijsko politiko(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o naložbah za delovna mesta in rast: spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije na poti k poenostavljeni in v uspešnost usmerjeni kohezijski politiki za obdobje 2014–2020 z dne 26. novembra 2015(11),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2014 z naslovom Raziskave in inovacije kot vir ponovne rasti (COM(2014)0339),

–  ob upoštevanju šestega poročila Komisije z dne 23. julija 2014 o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z naslovom Naložbe za delovna mesta in rast,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom Naložbeni načrt za Evropo (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 20. junija 2014 o omogočanju sinergij med Evropskim strukturnim in investicijskim skladom, programom Obzorje 2020 in drugimi programi Unije na področju raziskav, inovacij in konkurenčnosti ((SWD(2014)0205),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2010 z naslovom Prispevek regionalne politike k pametni rasti v okviru strategije Evropa 2020 (COM(2010)0553),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 30. julija 2013 z naslovom Premoščanje inovacijskega prepada,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 20. novembra 2014 z naslovom Ukrepi za podporo oblikovanju visokotehnoloških zagonskih ekosistemov,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je kohezijska politika v obdobju finančnega načrtovanja 2014–2020 še vedno glavni instrument EU, ki pri naložbah v realni sektor zajema vse regije in hkrati odraža evropsko solidarnost, saj povečuje rast in blaginjo ter zmanjšuje gospodarske, socialne in teritorialne razlike, ki jih je gospodarska in finančna kriza še poostrila;

B.  ker je kohezijska politika popolnoma usklajena s strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter temelji na povezanosti svojih treh instrumentov, Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada (KS), skupaj s širšim usklajevanjem v skupnem strateškem okviru (SSO) s skladi za razvoj podeželja, in sicer Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP), za pomorski in ribiški sektor pa Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (ESPR);

C.  ker so bile za vseh pet skladov – evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI) – z uredbo o skupnih določbah določene skupne določbe, medtem ko posebna pravila, ki veljajo za posamezen sklad ESI in cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“, določajo ločene uredbe;

D.  ker je nedavna reforma kohezijske politike uvedla omejeno število ciljev in prednostnih nalog ter s tem ustvarila tematski poudarek/tematsko osredotočenost, hkrati pa omogočila določeno stopnjo prožnosti in prilagajanja posameznim značilnostim; ker so bili s tem zagotovljeni tudi boljše načelo partnerstva, trdno upravljanje na več ravneh, dobro opredeljen pristop za teritorialni razvoj, večje sinergije med petimi skladi in z drugimi ustreznimi sredstvi (npr. Obzorje 2020, program za socialne spremembe in inovacije, COSME in LIFE), nadaljnja poenostavitev izvedbenih pravil, učinkovit sistem spremljanja in ocenjevanja, pregleden okvir uspešnosti, jasna pravila glede uporabe finančnih instrumentov, dober sistem upravljanja in nadziranja ter učinkovit sistem finančnega upravljanja;

E.  ker je bila za lažji poudarek na uspešnosti in doseganju ciljev strategije Evropa 2020 za vsako državo članico uvedena rezerva za uspešnost, ki zajema 6 % sredstev, dodeljenih ESSR (brez cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“), ESS, KS, EKSRP in ESPR, ker je na podlagi ocene uspešnosti leta 2019 predvideno, da bo rezerva dodeljena le tistim programom in prednostnim nalogam, ki so dosegli svoje mejnike, in ker so bile uvedene predhodne pogojenosti, da bi zagotovili učinkovitost odhodkov iz skladov ESI, natančno spremljanje in ocene pa pomenijo, da je kohezijska politika za obdobje 2014–2020 najpogosteje ocenjevana politika v proračunu EU;

F.  ker je Komisija 14. decembra 2015 sprejela sporočilo o prispevanju skladov ESI k strategiji rasti v EU, naložbenemu načrtu za Evropo in prednostnim nalogam Komisije v naslednjih desetih letih, ki je v bistvu poročilo iz člena 16 uredbe o skupnih določbah o skladih ESI in njihovem dosedanjem izvajanju, ki vključuje tudi rezultate pogajanj z državami članicami glede sporazumov o partnerstvu, operativnih programov in ključnih izzivov vsake države;

G.  ker so nepovratna sredstva pravi način za podpiranje projektov z velikimi pozitivnimi zunanjimi učinki, tj. tistih, ki koristijo vsej družbi in jih je zato težko izmeriti na podlagi njihovega kratkoročnega in srednjeročnega gospodarskega donosa, in ker so finančni instrumenti pravi način za podpiranje projektov z manjšimi pozitivnimi zunanjimi učinki, ki jih je zato treba meriti predvsem na podlagi njihovega gospodarskega donosa;

1.  ponovno izjavlja, da so se povezave med kohezijsko politiko ter drugimi politikami in pobudami EU (Obzorje 2020, instrument za povezovanje Evrope, razvoj podeželja, enotni digitalni trg in energetska unija) s skupnim strateškim okvirom, ki ga je uvedla uredba o skupnih določbah, izboljšale ter da ta tako prek svojih instrumentov in ciljev, vključno z agendo za mesta, teritorialno agendo, naložbami v mala in srednja podjetja, pametno rastjo in strategijami pametne specializacije, prispeva k doseganju ciljev strategije Evropa 2020;

2.  poudarja, da so zgoraj navedene sinergije vključene vse od faze strateškega načrtovanja, zato morajo regije in države članice že od samega začetka strateško odločati in načrtovati, da bi opredelile in ustvarile priložnosti; poudarja, da v primeru programa Obzorje 2020 to obsega ozaveščanje, zagotavljanje informacij, sodelovanje v komunikacijskih kampanjah in čim večje povezovanje nacionalnih kontaktnih točk z nacionalnimi in regionalnimi oblikovalci politike skladov ESI ter organi upravljanja;

3.  poudarja, da je razvoj strategij pametne specializacije z vključevanjem nacionalnih ali regionalnih organov upravljanja in deležnikov, kot so univerze in druge visokošolske institucije, industrija in socialni partnerji, v postopek odkrivanja podjetništva obvezen za regije in države članice, ki želijo sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj vložiti v raziskave in inovacije, glede na to, da bi morale strategije pametne specializacij vključevati predhodne ukrepe (krepitev zmogljivosti in izboljševanje nacionalnih/regionalnih sistemov za raziskave in inovacije) in naknadne ukrepe (inovacije, trg) po programu Obzorje 2020, s čimer se spodbuja sodelovanje na ravni EU pri premoščanju inovacijskega prepada v Evropi ter vlaga zlasti v povezave med vodilnimi in sledilci v okviru dejavnosti za spodbujanje odličnosti in širjenje sodelovanja, metodologija pametne specializacije pa lahko postane pomembnejši model za oblikovanje kohezijske politike po letu 2020;

4.  meni, da je treba v kohezijski politiki še povečati usmerjenost v rezultate; poudarja, da je nujno treba povečati sinergije z drugimi politikami EU o konkurenčnosti, zlasti na področju raziskav in razvoja, informacijskih in komunikacijskih tehnologij, obnovljivih virov energije ter malih in srednjih podjetij, da bi povečali uporabo rezultatov raziskav in razvoja v EU, ustvarili nova visokokakovostna delovna mesta in ohranili obstoječa ter spodbudili zeleno gospodarstvo; poziva Komisijo, naj oceni možnosti za povečanje sinergijske uporabe različnih instrumentov EU, zlasti med programom Obzorje 2020 in pobudami za pametno specializacijo (RIS3);

5.  ugotavlja, da kohezijska politika v programskem obdobju 2014–2020 finančnim instrumentom dopušča večjo vlogo, in da lahko ti instrumenti, če se učinkovito izvajajo, povečajo učinek financiranja na tržno uvajanje inovacij, na primer na področju energetske učinkovitosti; poudarja pa, da so potrebni dodatni dokazi, da bi razumeli, kako se lahko take finančne instrumente učinkovito uporablja; opozarja, da se z nepovratnimi sredstvi in finančnimi instrumenti ne financirajo iste vrste dejavnosti in da so te različne vrste podpore namenjene različnim vrstam upravičencev in projektov; izraža veliko zaskrbljenost zaradi prihodnosti financiranja nepovratnih sredstev v programih EU; poudarja pomen nadaljnjega zagotavljanja nepovratnih sredstev za nekatere sektorje ali vrste dejavnosti; poudarja, da je treba v prihodnosti med nepovratnimi sredstvi in finančnimi instrumenti ohranjati ustrezno ravnovesje; opozarja, da je treba še povečati odgovornost, preglednost in usmerjenost v rezultate, ko gre za finančne instrumente;

6.  poudarja, da so Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) ter politike evropskih strukturnih in investicijskih skladov (kohezija, razvoj podeželja in ribištvo) namenjeni različnim političnim in institucionalnim ravnem, zato se morajo dopolnjevati, med drugim tudi na področju sredstev; je zaskrbljen zaradi predloga Komisije, ki zahteva, da tranšo naložbe z najvišjim tveganjem pokrivajo skladi ESI namesto EFSI, ko so instrumenti združeni; meni, da to vodi do pravne negotovosti pri uporabi skladov ESI in je v nasprotju s prvotno utemeljitvijo, da EFSI naložbam EU prinaša novo zmogljivost kritja tveganj;

7.  ugotavlja, da je treba sinergije z drugimi politikami in instrumenti dodatno povečati, da bi dosegli čim večji vpliv naložb; v zvezi s tem želi spomniti na pilotni proračunski projekt EU „pot do odličnosti“, ki še naprej podpira regije v 13 državah članicah pri razvoju in uporabi sinergij med skladi ESI; poudarja, kako pomembno je, da se opredelijo tudi povezana področja specializacije v drugih regijah in državah članicah, da bi sodelovali z njimi ter bili bolje pripravljeni na priložnosti za projekte, ki vključujejo več držav, in se mednarodno povezali;

8.  opozarja, da financiranja v okviru programa Obzorje 2020 ni dovolj in da projekti, ki so bili ocenjeni kot odlični, ne prejmejo sredstev; poudarja, da je treba sprostiti alternativna sredstva in da bi se lahko na primer odličnim projektom iz programa Obzorje 2020 dodelila nepovratna sredstva iz skladov ESI s pomočjo pečata odvisnosti;

9.  poudarja, da mora EFSI povečati in dopolnjevati sklade ESI in druge programe EU, kot je Obzorje 2020; poudarja, da bi bilo treba zagotoviti popolno skladnost in sinergije med vsemi instrumenti EU, da med njimi ali med različnimi ravnmi izvajanja politik ne bi prišlo do prekrivanj ali navzkrižij; opozarja, da je treba pri pregledu strategije Evropa 2020 obravnavati ta izziv, da bi učinkovito uporabili vsa razpoložljiva sredstva in dosegli pričakovane rezultate glede krovnih strateških ciljev, saj je treba količino, kakovost in vpliv naložb na področju raziskav in inovacij povečati z usklajeno uporabo instrumentov kohezijske politike in programa Obzorje 2020;

10.  je seznanjen z raziskovalnim delom komisarja za raziskave, znanost in inovacije, namenjenim morebitni ustanovitvi evropskega inovacijskega sveta, ki bi izboljšal usklajevanje pobud za inovacije v EU (december 2015); svari pred dodajanjem dodatnih plasti že tako zapleteni strukturi instrumentov, ki jih financira EU (kot so Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), sistemi za prihodnje in nastajajoče tehnologije, pogodbena javno-zasebna partnerstva, skupne tehnološke pobude, evropska partnerstva za inovacije, InnovFin in financiranje EFSI), ter želi spomniti Komisijo, da se inovacije dogajajo na regionalni in lokalni ravni, zato centraliziran instrument ali organ odločanja najverjetneje ne bi bil najučinkovitejša možnost;

11.  opozarja na tekoči projekt z naslovom Towards Regional Economic Convergence (V smeri regionalne ekonomske konvergence), namenjen združevanju industrijskih grozdov in tehnoloških središč v različnih regijah EU, tako vodilnih kot sledilnih, da bi spodbujali primerjalne analize, izmenjavo najboljših praks, inovacije in strategije dohitevanja; poziva k skrbnemu spremljanju rezultatov projekta in, če bo ta uspešen, k opredelitvi načinov za njegovo vključevanje v tekoče finančne instrumente pod proračunsko postavko za konkurenčnost;

12.  poudarja, da je financiranje Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, kot je ugotovilo Računsko sodišče, preveč osredotočeno na le nekaj držav in omejeno število partnerjev skupnosti znanja in inovacij, saj je 73 % sredstev inštituta namenjenih petih državam; poziva Komisijo in Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo, naj bistveno okrepita financiranje in dejavnosti v okviru regionalnih inovacijskih shem, da bi s tem podprla inovacije v večjem številu regij in bolj razširila podporne dejavnosti inštituta;

13.  prosi, naj Komisija objavi sporočilo o izvajanju sinergij, glede na to, da – razen omenjanja njihovih možnosti pri uporabi omejenih naložbenih virov in navajanja splošnih obetov za obravnavanje novih izzivov v prihodnosti – tega vprašanja ni v njenem poročilu, pripravljenem v skladu s členom 16 uredbe o skupnih določbah, priporočila za posamezne države pa so del teh sinergij;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(2)

UL L 347, 20.12.2013, str. 289.

(3)

UL L 347, 20.12.2013, str. 470.

(4)

UL L 347, 20.12.2013, str. 259.

(5)

UL L 347, 20.12.2013, str. 303.

(6)

UL L 347, 20.12.2013, str. 281.

(7)

UL L 347, 20.12.2013, str. 487.

(8)

UL L 347, 20.12.2013, str. 104.

(9)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0002.

(10)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0308.

(11)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0419.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov