Predlog resolucije - B8-0852/2016Predlog resolucije
B8-0852/2016

    PREDLOG RESOLUCIJE o sinergijah za inovacije med Evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, programom Obzorje 2020 in drugimi evropskimi skladi za inovacije

    29.6.2016 - (2016/2695(RSP))

    ob zaključku razprave o izjavi Komisije
    v skladu s členom 123(2) Poslovnika

    Ruža Tomašić, Evžen Tošenovský, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki) v imenu skupine ECR

    Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0851/2016

    Postopek : 2016/2695(RSP)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    B8-0852/2016
    Predložena besedila :
    B8-0852/2016
    Sprejeta besedila :

    B8-0852/2016

    Resolucija Evropskega parlamenta o sinergijah za inovacije med Evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, programom Obzorje 2020 in drugimi evropskimi skladi za inovacije

    (2016/2695(RSP))

    Evropski parlament,

    –  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 4, 162 in členov od 174 do 178 Pogodbe,

    –  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah)[1],

    –  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in posebnih določbah o cilju naložbe za rast in delovna mesta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006[2],

    –  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006[3],

    –  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj[4],

    –  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj[5],

    –  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006[6],

    –  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005[7],

    –  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 z naslovom Pametna specializacija: mrežno povezovanje centrov odličnosti za učinkovito kohezijsko politiko[8],

    –  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 z naslovom Naložbe za delovna mesta in rast: spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji[9],

    –  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2015 z naslovom Na poti k poenostavljeni in v uspešnost usmerjeni kohezijski politiki za obdobje 2014–2020[10],

    –  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2014 z naslovom Raziskave in inovacije kot vir ponovne rasti (COM(2014)0339),

    –  ob upoštevanju šestega poročila Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z naslovom Naložbe za delovna mesta in rast z dne 23. julija 2014,

    –  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom Naložbeni načrt za Evropo (COM(2014)0903),

    –  ob upoštevanju navodil o omogočanju sinergij med Evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, programom Obzorje 2020 in drugimi programi Unije na področju raziskav, inovacij in konkurenčnosti, ki jih je Komisija objavila leta 2014,

    –  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2010 z naslovom Prispevek regionalne politike k pametni rasti v okviru strategije Evropa 2020 (COM(2010)0553),

    –  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 30. julija 2013 z naslovom Premoščanje inovacijskega prepada,

    –  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 20. novembra 2014 z naslovom Ukrepi za podporo oblikovanju visokotehnoloških zagonskih ekosistemov,

    –  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

    A.  ker kohezijska politika v finančnem programskem obdobju 2014–2020 ostaja glavni instrument EU, ki pokriva vse regije, za naložbe v realno gospodarstvo, je ključni steber trikotnika gospodarske politike EU, kamor spadajo fiskalna konsolidacija, strukturne reforme in naložbe v rast, hkrati pa izraža evropsko solidarnost s širjenjem rasti in blaginje in zmanjševanjem ekonomskih, socialnih in teritorialnih razlik, ki jih je poglobila gospodarska in finančna kriza;

    B.  ker je kohezijska politika v celoti usklajena s strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast in da je bila oblikovana glede na njene tri instrumente, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni skladi in Kohezijski sklad, s širšim usklajevanjem pod okriljem Skupnega strateškega okvira s skladi za razvoj podeželja, tj. Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja ter, s področja pomorstva in ribištva, Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo;

    C.  ker so bile z uredbo o skupnih določbah za vseh teh pet skladov – Evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI) – določene skupne določbe, za vsak sklad ESI in za cilj evropsko teritorialno sodelovanje pa v skladu z ločenimi uredbami veljajo posebna pravila;

    D.  ker je bilo z zadnjo reformo kohezijske politike uvedeno omejeno število ciljev in prednostnih nalog, s katerimi je postala bolj tematsko osredotočena, hkrati pa ji vseeno omogočajo določeno mero prožnosti in prilagodljivosti glede nekaterih značilnosti; in ob upoštevanju, da je bilo s tem zagotovljeno izboljšano načelo partnerstva in trdno upravljanje na več ravneh, jasno opredeljen pristop k teritorialnemu razvoju, povečane sinergije med petimi skladi in tudi z drugimi upoštevnimi skladi (na primer programom Obzorje 2020, programom EaSI, programom COSME, programom LIFE), nadaljnja poenostavitev izvedbenih pravil, učinkovit sistem spremljanja in ocenjevanja, pregleden okvir uspešnosti in jasna pravila o uporabi finančnih instrumentov ter trden sistem vodenja in nadzora in učinkovit sistem finančnega upravljanja;

    E.  ker je bila, s ciljem osredotočiti se na uspešnost in doseganje ciljev strategije Evropa 2020, za vsako državo članico uvedena rezerva za uspešnost, ki jo sestavlja 6 % sredstev namenjenih Evropskemu skladu za regionalni razvoj (brez cilja evropsko teritorialno sodelovanje), Evropskemu socialnemu skladu, Kohezijskemu skladu, Evropskemu kmetijskemu skladu za razvoj podeželja in Evropskemu skladu za pomorstvo in ribištvo, na podlagi ocene uspešnosti leta 2019 pa se načrtuje, da bo rezerva namenjena le programom in prednostnim nalogam, ki so dosegle svoje mejnike; ob upoštevanju, da je bila vzpostavljena tesnejša povezava med kohezijsko politiko in ekonomskim upravljanjem Unije, s ciljem zagotoviti uspešnost izdatkov v okviru skladov ESI, ob tem pa strogo spremljanje in ocenjevanje zagotavljata, da je kohezijska politika za obdobje 2014–2020 najbolj ocenjevana politika v proračunu EU;

    F:  ker je dne 14. decembra 2014 Komisija sprejela sporočilo o prispevku skladov ESI k strategiji rasti EU, naložbenem načrtu in prednostnih nalogah Komisije v naslednjem desetletju, kar je v bistvu poročilo, pripravljeno na podlagi člena 16 uredbe o skupnih določbah, o skladih ESI, njihovem izvajanju doslej, ki zajema tudi rezultate pogajanj z vsemi državami članicami o sporazumih in programih o partnerstvu in ključnih izzivih vsake države;

    1.  ponavlja, da se je povezava med kohezijsko politiko in drugimi politikami in iniciativami EU (programom Obzorje 2020, instrument za povezovanje Evrope, razvoj podeželja, enotni digitalni trg, energijska unija) izboljšala zaradi Skupnega strateškega okvira, ki ga je uvedla uredba o skupnih določbah, pri čemer s pomočjo vseh instrumentov in ciljev, vključno z agendo za mesta, teritorialno agendo, vlaganji v mala in srednja podjetja, pametno rastjo in pametnimi strategijami specializacije, znatno prispeva h krepitvi enotnega trga in doseganju ciljev strategije Evropa 2020;

    2.  poudarja, da so zgoraj navedene sinergije vključene že v fazi strateškega načrtovanja, zato od regij in držav članic že od začetka zahtevajo strateško izbiro in načrtovanje, da bi tako prepoznale in ustvarile priložnosti, na primer za spodbujanje odličnosti na področjih pametne specializacije; poudarja, da v primeru programa Obzorje 2020 to zajema izvajanje programov na sinergijam prijazen način glede osveščanja, zagotavljanja informacij, sodelovanja pri kampanjah obveščanja in povezovanja nacionalnih kontaktnih točk z nacionalnimi in regionalnimi oblikovalci politike in organi upravljanja iz skladov ESI, kolikor je le mogoče;

    3.  poudarja, da morajo regije in države članice, ki želijo sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj vložiti v raziskave in inovacije, strategije pametne specializacije razvijati z vključevanjem nacionalni ali regionalnih organov upravljanja in deležnikov, kot so univerze in druge visokošolske institucije, industrija in socialni partnerji, v podjetniški proces iskanja, saj bi morale strategije pametne specializacije v programu Obzorje 2020 zajemati krepitev zmogljivosti in nacionalne/regionalne sisteme raziskav in inovacij ter inovacije/trg, kar posledično spodbuja sodelovanje na ravni EU, saj izkorišča povezovanje med najbolj naprednimi in tistimi, ki jim sledijo, pri tem pa mora metodologija pametne specializacije postati model za pripravo kohezijske politike po letu 2020;

    4.  izraža zadovoljstvo, da kohezivna politika v programskem obdobju 2014–2020 daje finančnim instrumentov večjo vlogo, in opozarja, da lahko finančni instrumenti, če so uporabljeni učinkovito, znatno povečajo učinek financiranja na manj razvite regije;

    5.  poudarja, da se morajo politike Evropskega sklada za strateške naložbe in Evropskih strukturnih in naložbenih skladov (kohezija, pa tudi razvoj podeželja in ribištvo), ki so usmerjene na različne ravni politike in na različne institucionalne ravni, vzajemno krepiti, in ne samo v smislu virov;

    6.  opozarja, da je treba še okrepiti sinergije z drugimi politikami in instrumenti, da bi tako kar najbolj izkoristili učinek naložb; v tem smislu opominja na Pot do odličnosti, pilotni projekt proračuna EU, ki še naprej podpira regije 13 držav članic pri razvoju in izkoriščanju sinergij med skladi ESI; poudarja pomembnost prepoznavanja povezanih področij specializacije v drugih regijah in državah članicah, s ciljem povezati se z njimi in se bolje pripraviti na projektne priložnosti, ki zajemajo več držav, ter se mednarodno povezati;

    7.  pozdravlja izvedbo znatnega dela proračuna programa Obzorje 2020, namenjenega javno-javnim partnerstvom in javno-zasebnim partnerstvom, ki bodo omogočala uporabo mehanizmov upravljanja javno-javnih partnerstev za optimiziranje sinergij z raziskovalno in inovacijsko strategijo za pametno specializacijo in programi z oblikovanje letnih delovnih načrtov;

    8.  poudarja, da mora biti Evropski sklad za strateške naložbe dopolnilo in dodatek skladom ESI in drugim programom EU, kot so program Obzorje 2020, in tradicionalnim aktivnostim Evropske investicijske banke; poudarja, da bi bilo treba zagotoviti popolno skladnost in sinergije med vsemi instrumenti EU, da med njimi ali med različnimi ravnmi izvajanja politike ne bi prišlo do podvajanja ali navzkrižja; opominja, da mora pregled strategije Evropa 2020 obravnavati ta izziv s ciljem učinkovito uporabiti vse vire, ki so na voljo, in doseči pričakovane rezultate glede vseobsegajočih strateških ciljev, glede na to, da bi bilo treba količino, kakovost in učinek naložb v raziskave in inovacije povečati z usklajeno uporabo instrumentov kohezijske politike in programa Obzorje 2020;

    9.  ob razmisleku o paktu za inovacije, ki je bil začet na 7. evropskem vrhu inovacij (decembra 2015) v Evropskem parlamentu, poziva k horizontalnemu pristopu k ustvarjanju politik EU glede inovacij, kar največjemu povečanju sinergij med industrijskimi, digitalnimi in regionalnimi politikami in skupnemu prizadevanju za ustvarjanje pogojev, ki spodbujajo inovacije, da bi tako presegli dobro znane šibke točke in znanje, ki ga ustvarjajo raziskave in izumi, spremenili v inovacije ter s tem zagotovili dodano vrednost evropskemu gospodarstvu in državljanom;

    10.  razmišlja o pripravah komisarja za raziskave, inovacije in znanost na morebitno ustanovitev Evropskega sveta za inovacije, da bi tako bolje usklajevali iniciative glede inovacij v Evropski uniji (december 2015); opozarja, da bi moral biti glavni cilj Evropskega sveta za inovacije pomagati zmanjševati ovire komercializaciji v Evropi in premestiti inovacijski prepad; poudarja, da bi moral Evropski svet za inovacije vključiti vse zainteresirane strani, se posvetovati in odločati pregledno in hitro ter dopolnjevati druge organe EU in se izogibati prekrivanju; nadalje poudarja, da se proračunska sredstva, predvidena v proračunu programa Obzorje 2020, ne bi smela več zmanjševati, saj so bila že zmanjšana v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe;

    11.  poziva k sistemu spremljanja, ki bi beležil uspešnost sinergij, s ciljem širjenja najboljših praks in učenja na izkušnjah še pred pregledom strategije Evropa 2020;

    12.  opozarja na vprašanje povezave med programom Obzorje 2020 in skladi ESI glede varnosti (potreba po enaki stopnji infrastrukture IKT v vsej EU) in na proizvodno dimenzijo te povezave; pozdravlja morebitno uskladitev varnostnih struktur IKT, da bi predpisi skladov ESI za naslednje programsko obdobje zajemali tudi te vidike, in poudarja, da je treba v ta namen zagotoviti zadostna finančna sredstva;

    13.  zahteva, da Komisija izda sporočilo o izvajanju sinergij, saj, razen navedbe o njihovem potencialu pri uporabi redkih virov naložb in splošnih možnosti spoprijemanja z novimi izzivi v prihodnje, to vprašanje ni zajeto v poročilu Komisije, pripravljenem na podlagi člena 16 uredbe o skupnih določbah, medtem ko so priporočila, pripravljena za posamezne države, del teh sinergij;

    14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.