Postopek : 2016/2773(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0885/2016

Predložena besedila :

B8-0885/2016

Razprave :

PV 06/07/2016 - 5
CRE 06/07/2016 - 5

Glasovanja :

PV 06/07/2016 - 6.12
CRE 06/07/2016 - 6.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0312

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 449kWORD 140k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0885/2016
4.7.2016
PE585.324v01-00
 
B8-0885/2016

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 37(3) Poslovnika in z okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo


o prednostnih nalogah Parlamenta za delovni program Komisije za leto 2017 (2016/2773(RSP))


Sophia in ‘t Veld v imenu skupine ALDE

Resolucija Evropskega parlamenta o prednostnih nalogah Parlamenta za delovni program Komisije za leto 2017 (2016/2773(RSP))  
B8-0885/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo(1), zlasti Priloge IV sporazuma,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016,

–  ob upoštevanju zbirnega poročila konference predsednikov odborov, ki dopolnjuje to resolucijo s stališča parlamentarnih odborov in katerega bi morala Komisija upoštevati pri pripravi in sprejetju svojega delovnega programa za leto 2017,

–  ob upoštevanju člena 37(3) Poslovnika,

A.  ker je vloga Komisije braniti splošne interese Unije, sprejemati ustrezne pobude s tem namenom, zagotoviti izvajanje Pogodb, nadzorovati izvajanje in izvrševanje prava Unije, biti mora zavezana izvajanju načela pravne države, ki temelji na osnovnih evropskih vrednotah in je osnova skupnega življenja Evropejcev v miru, poleg tega pa mora izvajati usklajevalne, izvršilne in upravljavske funkcije ter začenjati zakonodajne postopke;

B.  ker je EU prestala dolgotrajno ekonomsko krizo z nizko rastjo ter omejenim ustvarjanjem delovnih mest in pomanjkanjem naložb, česar ne bo mogoče premagati brez občutne okrepitve evropskega povezovanja, kjer je to upravičeno, zlasti na notranjem trgu in v okviru ekonomske in monetarne unije, z okrepljenim demokratičnim nadzorom in odgovornostjo;

C.  ker sta trajnost in gospodarska rast združljivi ter se lahko vzajemno krepita in ker je Komisija pozvana, naj svojo agendo za zaposlovanje in rast osnuje na trajnosti;

DEL 1: Horizontalni pogled

1.  pozdravlja medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje, dosežen s pogajanji, predvsem zaveze institucij za boljše ocene učinka, uporabo uredb namesto direktiv ter vključevanje klavzul o časovni omejitvi veljavnosti, s čimer se zagotovijo redni pregledi zakonodaje EU; zato se veseli poročila Komisije o uporabi zakonodaje Unije, zlasti njene ocene o prenosu direktiv v nacionalno zakonodajo, vključno z obvezo, da morajo države članice vse dodatne elemente („čezmerno pravno urejanje“) jasno opredeliti v pregledih stanja EU, dejavneje obravnavati primere neustreznega prenosa direktiv ter natančno spremljati izvrševanje in izvajanje veljavne zakonodaje;

2.  poziva k programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) za veljavno zakonodajo, pri čemer poudarja, da mora zakonodajo digitalno ustrezati namenu;

DEL 2: Pregled po sektorjih

Evropska azilna in migracijska politika ter upravljanje meja

3.  poziva k samostojnemu predlogu o humanitarnih vizumih za schengensko območje;

4.  poziva k pravi politiki EU za ekonomsko migracijo, ki bo temeljila na obstoječih instrumentih za študente in raziskovalce ter visokokvalificirane delavce, tako da se uvede schengensko delovno dovoljenje in dovoljenje za bivanje za nizko- in nekvalificirane delavce, ki so državljani tretjih držav;

5.  poziva k izvajanju in spremljanju poročil o delovanju evropske mejne in obalne straže ter schengenskega območja;

Področje pravosodja, varnosti in temeljnih pravic

Pravosodje

6.  ponovno poziva Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog o upravni zakonodaji EU, s katero se bo zagotovila odprta, učinkovita in neodvisna evropska uprava, pri tem pa naj upošteva predlog Parlamenta o uredbi EU za to področje;

7.  pozdravlja prihajajoči predlog za pregled uredbe Bruselj IIA ter poziva Komisijo, naj spoštuje zastavljeni časovni razpored; poudarja velik pomen te zakonodaje za kolizijska vprašanja v družinskem pravu med državami članicami, zlasti v zvezi z varstvom in vzgojo otroka in mednarodno ugrabitvijo otroka;

8.  poziva Komisijo, naj predlaga evropski zakonodajni okvir za zaščito ranljivih odraslih, da bi harmonizirali različne nacionalne ukrepe za fizične osebe, ki ne morejo upravljati osebnih zadev ali lastnine; pri tem obžaluje, da priporočilo Parlamenta iz leta 2008(2) za čezmejno pravno varstvo ranljivih odraslih ni privedlo do dejanskih ukrepov;

9.  poziva Komisijo, naj preuči možnosti za harmonizacijo zaščite za prijavitelje nepravilnosti na ravni EU;

Varnost

10.  poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito in usklajeno izvajanje evropske agende za varnost za obdobje 2015–2020 ter njenih prednostnih nalog na področjih boja proti terorizmu, čezmejnega organiziranega kriminala in kibernetske kriminalitete, pri čemer naj se osredotoči na dejanske varnostne rezultate; znova poziva k poglobljeni oceni, osredotočeni na operativno učinkovitost ustreznih veljavnih instrumentov EU in na preostale vrzeli na tem področju, preden se predstavijo novi zakonodajni predlogi v okviru evropske agende za varnost; pri tem obžaluje sistemsko odsotnost ocene učinka pri več predlogih, predstavljenih v okviru te agende;

11.  poziva Komisijo, naj predlaga horizontalni zakonodajni instrument, s katerim bi izboljšali izmenjavo informacij o kazenskem pregonu ter okrepili operativno sodelovanje med državami članicami in z agencijami EU, pri tem pa bi gradili na komunikaciji o močnejših in pametnejših informacijskih sistemih za meje in varnost, da bi zagotovili obvezno izmenjavo informacij za boj proti hudim mednarodnim kaznivim dejanjem; pri tem poziva Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog za spremembo Uredbe (ES) št. 1987/2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II), da bi harmonizirali merila opozarjanja in uvedli obvezno opozarjanje v zvezi z ljudmi, ki so obsojeni zaradi terorizma ali drugih hudih mednarodnih kaznivih dejanj ali so tega osumljeni;

12.  poziva Komisijo, naj nemudoma predloži spremembo nove uredbe o ustanovitvi Europola, da bi vzpostavili dejanske evropske preiskovalne zmogljivosti, agenciji naj zagotovi pravno sposobnost, da bo lahko zahtevala začetek kazenske preiskave, poleg tega pa naj spodbuja izmenjavo in zbiranje informacij na ravni EU;

13.  poziva Komisijo, naj s svojimi strokovnimi zmogljivostmi ter tehničnimi in finančnimi viri zagotovi usklajevanje in izmenjave primerov dobre prakse na ravni EU v boju proti nasilnemu ekstremizmu in teroristični propagandi, radikalnim omrežjem in novačenju s strani terorističnih organizacijah prek spleta in drugih sredstev, pri čemer naj bo glavni poudarek na strategijah za preprečevanje, vključevanje in ponovno vključevanje, skupaj z usmerjenim vključevanjem načela enakosti spolov;

14.  poudarja, da je treba vsak predlagani ukrep na področju kazenskega pregona, ki omejuje spletno distribucijo ali drugačno posredovanje sporočila javnosti ali je namenjen prestrezanju zasebnih sporočil, omejiti na to, kar je potrebno, sorazmerno in primerno na podlagi predhodne sodne odobritve; poziva Komisijo, naj nadaljuje in okrepi prizadevanja za izboljšanje postopkov za odkrivanje kibernetskih plenilcev in zaščito otrok pred njimi;

15.  pozdravlja sprejetje svežnja EU o varstvu podatkov ter poziva Komisijo, naj zagotovi hitro in harmonizirano izvajanje tega novega zakonodajnega okvira EU za varstvo osebnih podatkov; pozdravlja pripravo celovitega krovnega sporazuma med EU in ZDA o varstvu podatkov, vendar je zaskrbljen, da ni v skladu s primarnim in sekundarnim pravom EU, zato pred sklenitvijo sporazuma poziva, naj Sodišče Evropske unije pripravi mnenje; pozdravlja predloge za „zaščito zasebnosti“, ki bodo nadomestili „varni pristan“, vendar meni, da „zaščita zasebnosti“ še ni povsem zanesljiva glede na zadevo Schrems ter da so potrebni nadaljnji koraki za popolno skladnost s pravom EU in sodno prakso;

Temeljne pravice

16.  poziva Komisijo, naj predloži predloge za Pakt za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice v skladu s smernicami, ki jih bo predstavil Parlament v prihodnjem zakonodajnem samoiniciativnem poročilu;

17.  ponovno poziva Komisijo, naj naredi vse v svoji moči, da bi odpravila blokado predloga za horizontalno direktivo proti diskriminaciji; poziva jo, naj nadgradi seznam ukrepov za spodbujanje enakopravnosti oseb LGBTI, da bo oblikovan celovit evropski odgovor na probleme s temeljnimi pravicami, s katerimi se srečujejo osebe LGBTI, in sicer v obliki časovnega načrta EU proti homofobiji in diskriminaciji zaradi spolne usmerjenosti in identitete;

18.  spodbuja Komisijo, naj še naprej napreduje pri pridruževanju EU Evropski konvenciji o človekovih pravicah ob upoštevanju mnenja Sodišča o tem in obravnavanju preostalih pravnih izzivov; poziva Komisijo, naj nemudoma poišče rešitve za dve najbolj težavni vprašanji pri skupni zunanji in varnostni politiki, in sicer medsebojno zaupanje in sodno presojo;

19.  poziva k odločni samostojni strategiji za pravice žensk in enakost spolov, ki bo nadomestila strategijo za enakost med moškimi in ženskami za obdobje 2010–2015; pozdravlja predlog Komisije za ratifikacijo Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulske konvencije) s strani Evropske unije, da bi zagotovili pravilno in učinkovito izvajanje konvencije, države članice pa bi morale zbirati in izmenjevati podatke, potrebne za oblikovanje učinkovitih politik in kampanj za ozaveščanje;

Ekonomska in monetarna unija, rast in naložbe

20.  pozdravlja pobudo Komisije, da okrepi sodelovanje s Parlamentom na področju konkurence; poziva Komisijo, naj nadaljuje in okrepi prakso ter pretehta pristojnosti Parlamenta za soodločanje pri politiki konkurence, zlasti glede temeljnih načel in zavezujočih smernic;

21.  poziva Komisijo, naj hitro pripravi konkretne predloge na področju maloprodajnih finančnih storitev, pri čemer ugotavlja, da bi morale biti maloprodajne finance v EU v korist državljanov ter zagotavljati boljše produkte in več izbire na trgu;

22.  poziva Komisijo, naj v okviru evropskega semestra uvede učinkovite ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da države članice uresničujejo priporočila za posamezno državo in strukturne reforme, da bi posodobile svoja gospodarstva, povečale konkurenčnost ter odpravile neenakosti in neravnovesja;

23.  poziva k oblikovanju evropskega sklada za odkup dolga, ki bo deloval na osnovi pogojenosti;

24.  poziva Komisijo, naj v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 12. aprila 2016 o vlogi EU v okviru mednarodnih finančnih, monetarnih in regulativnih institucij ter organov(3) racionalizira in uzakoni zastopanost EU v večstranskih organizacijah in organih, da bi tako povečali preglednost, integriteto in odgovornost sodelovanja Unije v teh organih, njen vpliv ter promovirali zakonodajo, ki jo je sprejela v demokratičnem procesu;

Pregled večletnega finančnega okvira

25.  ker je večletni finančni okvir po dveh letih izvajanja na robu svojih zmogljivosti; ker brez njegovega celovitega vmesnega pregleda iz proračuna Unije ne bo več mogoče kriti dodatnih finančnih potreb in financirati novih političnih prednostnih nalog, prav tako pa ne bo mogoče preprečiti nove krize na področju plačil;

26.  poziva Komisijo, naj glede na svojo zakonsko obveznost predstavi pregled delovanja večletnega finančnega okvira do konca leta 2016; pri tem jo poziva, naj temu proračunskemu pregledu priloži zakonodajni predlog za pregled Uredbe (ES, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, da bi preprečili novo krizo na področju plačil in uporabili dodatne finančne vire, da se bo Unija lahko soočila z novimi notranjimi in zunanjimi izzivi;

27.  meni, da je pobuda za zaposlovanje mladih bistvena za odpravo brezposelnosti med mladimi, ki je v EU ostaja na najvišji ravni doslej; opozarja, da v proračunu EU za leto 2016 za pobudo za zaposlovanje mladih niso bile določene nove obveznosti, hkrati pa je sposobnost črpanja izkoriščena; poziva Komisijo, naj v proračun EU za leto 2017 vključi podaljšanje tega programa;

28.  ugotavlja precejšen dolgoročen vpliv Evropskega sklada za strateške naložbe na proračun EU in tudi precejšnje reze v financiranje programa Obzorje 2020 in instrumenta za povezovanje Evrope; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo projekti, financirani iz Evropskega sklada za strateške naložbe, bolj osredotočeni na mala in srednja podjetja, da bodo vključevali večja tveganja in bodo v večjem strateškem interesu; je zaskrbljen zaradi nizke stopnje uspešnosti projektov v programu Obzorje 2020 in instrumentu za povezovanje Evrope zaradi nezadostnega financiranja ter poziva Komisijo, naj obnovi raven njihovega financiranja;

29.  vztraja, da dodatnih finančnih potreb zaradi migracijske in proračunske krize (razdelka 3 in 4) ne bi smeli financirati na račun obstoječih programov, ter poziva k vzpostavitvi novega instrumenta za nujno pomoč na ravni EU, ki se bo ohranjal v obliki novega mehanizma večletnega finančnega okvira za prožnost; pričakuje, da bo Komisija predložila ustrezne predloge za to;

Kohezijska politika

30.  poziva Komisijo, naj dodeljevanje sredstev iz skladov kohezijske politike ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov ohrani na ravni, dogovorjeni v večletnem finančnem okviru za leto 2013; zato meni, da bi se morali pri tehničnih prilagoditvah vzdržati kakršnega koli zmanjševanja proračunskih sredstev za kohezijsko politiko glede na to, kako pomembna je za ustvarjanje rasti in delovnih mest, zagotavljanje kohezije v EU, zlasti pa za podporo malim in srednjim podjetjem, raziskavam in inovacijam, pa tudi za nizkoogljično gospodarstvo in mestne politike;

31.  poziva Komisijo, naj usklajuje agendo EU za mesta in s tem zagotavlja usklajene in povezane politične rešitve, ki jih mesta potrebujejo na evropski ravni, zagotavlja pa naj tudi povezavo z agendo za boljše pravno urejanje; poziva Komisijo, naj okrepi notranje usklajevanje vprašanj, pomembnih za mestna območja, in na primer razširi instrument ocene učinka, da bi bolj sistematično vključeval mestno razsežnost;

32.  poziva Komisijo, naj oblikuje in uveljavi ukrepe, s katerimi bi dejansko odpravili ozka grla, ki preprečujejo napredek pri reševanju izzivov, ki so v sedanjem času ključni za mesta; meni, da bi potrebovali resnično horizontalno umestitev urbane razsežnosti v odločanje EU (vključevanje urbane razsežnosti), ki bi jo na podlagi pristopa od spodaj navzgor uporabljali za vse pomembne evropske politike in zakonodajo;

Ustvarjanje delovnih mest ter varno in zdravo delovno okolje

33.  poziva Komisijo, naj v državah članicah spremlja porabo sredstev za spodbujanje zaposlovanja mladih in ustvarjanje delovnih mest, da bi predvsem v regijah z visokimi stopnjami brezposelnosti zagotovili učinkovitost, in sicer z naložbami v okviru pobude za zaposlovanje mladih, Evropskega sklada za strateške naložbe in izvajanja programov, ki jih financira Evropska investicijska banka; poziva k sprejetju posebnih ukrepov, s katerimi bi spodbujali osnovno usposabljanje tistih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo; nadalje poziva Komisijo, naj dodeli zadostna sredstva za spodbujanje mobilnosti vajencev ter dijakov in študentov, vključenih v poklicno izobraževanje in usposabljanje, ter predstavi predloge za lažje zaposlovanje oseb, ki so starejše od 50 let;

34.  poziva Komisijo, naj pripravi zeleno knjigo o neenakosti in o tem, kako ta ovira gospodarsko okrevanje; spodbuja Komisijo, naj to vprašanje preuči in ga oceni kot prvi korak k predstavitvi političnih rešitev, ter naj nemudoma sprejme ukrepe, da bi se ta trend obrnil;

35.  poziva Komisijo, naj izkoristi dosedanje pozitivne dosežke držav članic in si še naprej prizadeva za morebitni evropski model finančne udeležbe zaposlenih kot načina preprečevanja brezposelnosti in spodbujanja podjetništva;

36.  poziva jo tudi, naj pospeši družbeno vključevanje beguncev in njihovo vključenost na trgu dela, zlasti z učenjem jezikov in mehanizmom za priznavanje enakovrednosti kvalifikacij ter znanj in spretnosti; meni, da bi bilo treba te ukrepe razširiti tudi na zakonite migrante v državah članicah;

37.  poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe v okviru novega programa znanj in spretnosti, kot so obvezno učenje na delovnem mestu in usklajen dialog med državami članicami in deležniki trga dela, zlasti iz poslovnega in izobraževalnega sektorja, s čimer bi zagotovili, da bo poudarek na predvidevanju prihodnjih potreb po znanju in spretnostih ter na usklajevanju znanj in spretnosti na delovnem trgu EU;

38.  poziva Komisijo, naj vzpostavi vse ustrezne mehanizme za večjo mobilnost mladih, vključno z vajeništvom, da bi začeli reševati neusklajenost znanj in spretnosti na trgu dela in izboljšali dostop do zaposlitvenih možnosti;

39.  poziva Komisijo, naj spremlja začetni napredek, ki so ga države članice dosegle pri uveljavljanju izvedbene direktive o napotitvi delavcev;

Strategija za obravnavanje vpliva demografskih sprememb

40.  poziva k strukturirani, dolgoročni strategiji EU za soočanje z izzivi, ki so povezani z demografskimi spremembami, saj se prebivalstvo v vseh državah članicah čedalje bolj stara; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj obsežno pregleda morebitne prihodnje primanjkljaje in neskladja na trgu dela EU in temeljito preuči, kako bi se lahko na ravni EU spoprijeli s temi težavami, denimo s ciljno usmerjenim predvidevanjem prihodnjih potreb po znanju in spretnostih ter z boljšim usklajevanjem le-teh z delovnimi mesti, ki so na voljo na trgu dela, pa tudi z dodatno krepitvijo mobilnosti delavcev;

Povezan enotni digitalni trg

41.  odobrava predlog Komisije o zagotavljanju čezmejne prenosljivosti spletnih storitev na notranjem trgu kot prvi in pomemben korak k temu, da bodo imeli državljani dostop do zakonito pridobljenih spletnih vsebin ne glede na to, kje v Evropi se nahajajo;

42.  pozdravlja prizadevanja za razvoj in modernizacijo zakonodaje EU o intelektualni lastnini, zlasti na področju avtorskih pravic, da bi ustrezala digitalni dobi da bi olajšali čezmejni dostop do ustvarjalnih vsebin, s tem pa vzpostavili pravno varnost in zaščitili pravice avtorjev in izvajalcev; poziva Komisijo, naj pri vseh zakonodajnih pobudah za posodobitev avtorskih pravic izhaja iz neodvisnih dokazov, ko gre za vpliv na rast in delovna mesta, zlasti kar zadeva mala in srednja podjetja v tem sektorju, dostop do znanja in kulture ter potencialne stroške in koristi, obenem pa naj zagotovi ustrezno nadomestilo ter se loti obravnave digitalnega piratstva v povezavi z vrednostjo in zaposlovanjem v ustvarjalnem in kulturnem sektorju; meni, da bi morala avtorska pravica ohraniti svojo prvotno funkcijo, tj. omogočiti ustvarjalcem ustrezno nagrado za trud, ki jo plačajo uporabniki njihovega dela; poudarja, da predlogi za posodobitve ali reforme ne bi smeli ovirati pomembnega prispevka tradicionalnih metod promoviranja regionalne in evropske kulture;

43.  pozdravlja predlog Komisije o pogodbah o dobavi digitalnih in vsebin ter spletni in drugi prodaji blaga na daljavo; težko pričakuje rezultate programa REFIT, zlasti glede direktive o prodaji potrošniškega blaga in z njim povezanimi garancijami, ter poudarja svojo namero glede uskladitve pravil, ki urejajo spletno in nespletno prodajo;

44.  ponovno poudarja poziv k pripravi predlogov za razvoj potenciala kulturnega in ustvarjalnega sektorja kot vira delovnih mest in rasti; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, in poziva Komisijo, naj nadaljuje delo na podlagi svojega akcijskega načrta za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine, med drugim tudi s pregledom direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, saj je za digitalno dobo neustrezna in neprimerna za boj proti kršitvam na spletu, pa tudi na podlagi zelene knjige o storno knjiženju in s tem povezanih sistemih, saj bi z njimi lahko po vsej EU zagotovili pravico do vračila denarja, ki je bil nenamerno porabljen za nakup ponarejenega blaga; poziva Komisijo, naj še okrepi pristojnosti Evropskega opazovalnega urada za kršitve pravic intelektualne lastnine, in pozdravlja, da je Komisija ustanovila skupino strokovnjakov za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine;

45.  poziva Komisijo, naj zagotovi ohranitev spleta kot odprte, nevtralne, varovane in vključujoče platforme za komunikacijo, produkcijo, sodelovanje in ustvarjanje ter kot ponudnika kulturne raznolikosti in inovacij; želi spomniti, da gre pri tem za interes vseh državljanov in potrošnikov EU ter za prispevek k globalni uspešnosti evropskih podjetij; poudarja, da je treba zagotoviti strogo izvajanje načela nevtralnosti spleta, kot je bilo sprejeto v okviru svežnja o povezani celini;

46.  poziva Komisijo, naj ekonomije delitve ne ureja, če to ni potrebno; opozarja, da so v okviru ekonomije delitve naknadni popravki pogosto učinkovitejši kot vnaprejšnja regulacija; zato poziva Komisijo, naj zaščiti odprtost spleta, temeljne pravice, pravno varnost in inovacije, ohrani obstoječo pravno ureditev omejene odgovornosti posrednikov ter spodbuja sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem, da bi začeli odpravljati obstoječe ovire v ekonomiji delitve;

47.  želi spomniti na zaveze, sprejete v okviru akcijskega načrta za e-upravo, da bo pri svojem delu izvajala načelo „privzete digitalnosti“ in „samo enkrat“; poziva, naj se poleg pilotskega projekta za načelo „samo enkrat“ za podjetja na to temo predstavi še pobuda za državljane v čezmejnem okolju;

48.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bosta predlog o enotnem digitalnem portalu (pričakovan v letu 2017) in predlagana pobuda o omogočanju uporabe digitalnih rešitev v vsem življenjskem ciklu podjetja imela v središču uporabo e-identifikacije in e-podpisov v obliki, ki bo privzeto interoperabilna in čezmejna;

Enotni trg

49.  poziva Komisijo, naj v okviru evropskega semestra objavi letno poročilo o povezovanju enotnega trga in konkurenčnosti, v sklopu priporočil za posamezne države pa naj izda priporočila, osredotočena na odpravo ovir, ki preprečujejo delovanje enotnega trga;

50.  poziva Komisijo, naj olajša čezmejni dostop do digitalnih vsebin, revidira uredbo o vzajemnem priznavanju in posodobi Akt za mala podjetja;

51.  poudarja, da je treba zmanjšati število reguliranih poklicev na enotnem trgu, in sicer z odpravo nepotrebnih zahtev glede poklicnih kvalifikacij; poziva Komisijo, naj predstavi predlog o potnem listu za storitve;

52.  poziva jo tudi, naj izboljša postopek priglasitve v okviru direktive o storitvah, pa tudi obstoječe kontaktne točke za proizvode in enotne kontaktne točke ter jih uskladi s predlaganim enotnim digitalnim portalom;

53.  poziva Komisijo, naj zagotovi popolno in hitro izvajanje direktive o storitvah, direktive o javnih naročilih in direktive o zamudah pri plačilih;

Obzorje 2020

54.  poziva Komisijo, naj izvede poglobljeno vmesno oceno raziskovalnega programa Obzorje 2020; je prepričan, da bi bilo treba pri tej oceni upoštevati priporočila in prednostne naloge politike Parlamenta, poročati o širšem vplivu raziskav, ki jih financira EU in razmisliti o sinergijah z drugimi instrumenti EU za financiranje, kot so na primer skladi kohezijske politike, program z konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja in program Obzorje 2020; meni, da bi dolgoročne naložbe v velike infrastrukturne projekte lahko spodbudile ustvarjanje delovnih mest;

Energetska unija, politika podnebnih sprememb in okolje

55.  ponovno poudarja pomen popolnega izvajanja pravno zavezujočega sedmega okoljskega akcijskega programa 2014-2020 in od Komisije pričakuje, da bo njen delovni program za leto 2107 odražal cilje tega akcijskega programa s tem, ko bo v središče gospodarske politike postavil trajnost in vključil posebno proračunsko vrstico, namenjeno izvajanju tega programa; poziva Komisijo, naj predstavi predloge za vključevanje ciljev trajnostnega razvoja v politike EU;

56.  meni, da je bil s pravno zavezujočim Pariškim sporazumom, sklenjenim decembra 2015, postavljen mednarodno dogovorjeni dolgoročni cilj omejevanja globalnega segrevanja, ki bo globalne naložbe usmerjal proti prehodu v čisto energijo in ki bo, če bo pospremljen z učinkovitimi ukrepi, zagotavljal pomembne priložnosti za delovna mesta in trajnostno rast v Evropi;

57.  poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe na ravni vse EU, ki bodo združljivi z zavezo EU o 40 % zmanjšanju emisij toplogrednih plinov pred globalno oceno stanja leta 2018 v okviru pariškega sporazuma; Komisijo tudi poziva, naj pripravi strategijo ničnih emisij za do sredine stoletja, ki bo skladna s cilji Pariškega sporazuma, vključno z vmesnimi mejniki, da bi zagotovili stroškovno učinkovito uresničevanje ambicij EU glede podnebja; naslavlja poziv na Komisijo, naj oceni doslednost sedanjih politik EU glede ciljev Pariškega sporazuma, vključno s proračunom EU in postopno odpravo subvencij za fosilna goriva; poziva jo tudi, naj predlaga ukrepe za urejen prehod v nizkoogljično gospodarstvo, da bi ublažili sistematična gospodarska tveganja, povezana z visokoogljičnim finančnim premoženjem;

58.  izraža odločno podporo agendi o krožnem gospodarstvu in poziva Komisijo, naj brez odlašanja nadaljuje s pobudami iz akcijskega načrta, pri čemer naj upošteva pomembne gospodarske in okoljske koristi, ki bi jih dosegli z odločnim in dobro usklajenim ukrepanjem na tem področju; poziva Komisijo, naj vzpostavi trden okvir za spremljanje in pregledovanje napredka pri uresničevanju akcijskega načrta in prehajanju v krožno gospodarstvo v državah članicah, zlasti v okviru evropskega semestra;

59.  Komisijo tudi poziva, naj nadgradi sklepe z vmesnega pregleda strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2020 in obravnava pomanjkljivosti sedanjih politik, ki so bile izpostavljene med pregledom, da bi preprečili neuspeh strategije, pri tem pa naj upošteva različne razmere v državah članicah in zagotovi podporo boljšemu in celovitejšemu izvajanju na ravni držav članic;

60.  poziva Komisijo, naj po sprejetju različnih zakonodajnih predlogov na področju energetske učinkovitosti, zasnove trga, energije iz obnovljivih virov in drugih pozornost nameni zagotavljanju, da bodo države članice te predloge popolno izvajale; meni, da bi morala Komisija v primeru jasnega neizpolnjevanja pravnih obveznosti začeti postopek za ugotavljanje kršitev, pri čemer bi bil cilj oblikovanje dejanske energetske unije;

61.  Komisijo poziva, naj izvede poglobljeno vmesno oceno raziskovalnega programa Obzorje 2020, pri čemer naj upošteva priporočila in prednostne naloge politik Parlamenta, poroča o širšem vplivu raziskav, ki jih financira EU ter razmisli o sinergijah z drugimi instrumenti EU za financiranje;

62.  prav tako jo poziva, naj v skladu s sprejeto zakonodajo EU ne odlaša z upoštevanjem sodbe Sodišča v zadevi T-521/14 glede prepoznavanja povzročiteljev endokrinih motenj;

Povezan in učinkovit prometni sektor

Letalstvo

63.  poziva Komisijo, naj nemudoma začne pogajanja o novih letalskih sporazumih s tretjimi državami in zaključi potekajoča, da bi preprečila blokiranje evropskega letalskega sektorja in ustvarila enake konkurenčne pogoje; poziva jo, naj tesno sodeluje s Svetom, da bi dosegla napredek pri obravnavanju številnih dokumentov, ki jih v Svetu še vedno zadržujejo (pravice potnikov, enotno evropsko nebo, letališki sloti);

Železnica

64.  poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe za zagotovitev boljšega in pravilnega izvajanja veljavne in nove zakonodaje EU o železniškem prometu, da bi odpravili še vedno razdrobljen trg, ki močno upočasnjuje ustvarjanje pravega in uspešnega enotnega evropskega železniškega prostora;

Cestni promet

65.  poziva, naj se z revizijo direktive o evrovinjeti in z njo povezanega okvira zagotovi delujoč notranji trg v cestnem prometu, da bi spodbudili sistem evropskega elektronskega cestninjenja ter pravično in učinkovito določanja cen; vztraja, da je treba spremeniti Uredbo (ES) št. 561/2006 glede časa počitka in vožnje za voznike tovornjakov in avtobusov, da bi prilagodili sedanja pravila in harmonizirali izvrševanje te uredbe v posameznih državah članicah;

Multimodalni prevoz

66.  poziva Komisijo, naj nadalje spodbuja razvoj digitalizacije in avtomatizacije pri vseh načinih prevoza, da bi učinkoviteje uporabljali obstoječo infrastrukturo, povečali varno delovanje, zmanjšali upravna bremena (na primer z uvedbo modrega pasu in e-CMR) in s standardi za bolj učinkovito porabo goriva ter s spodbujanjem električnih vozil in trajnostnih naprednih biogoriv ter razvojem alternativnih pogonskih sistemov prispevali k razogljičenju prometa, pri tem pa upoštevali prihranke emisij toplogrednih plinov;

Financiranje prometa

67.  poziva, naj se v okviru večletnega finančnega okvira razmisli o financiranju prometne infrastrukture in o prihodnosti instrumenta za povezovanje Evrope v povezavi z drugimi viri financiranja, kot so Evropski sklad za strateške naložbe ter evropski strukturni in investicijski skladi; vztraja, da je izredno pomembno zagotoviti, da bodo sredstva, dodeljena različnim prometnim agencijam EU v letnem proračunskem postopku skladna s pristojnostmi, ki jih podeli zakonodajalec;

Kmetijska in ribiška politika

68.  poudarja, da imajo trajnostni kmetijski, ribiški in gozdarski sektor pomembno vlogo pri zagotavljanju prehranske varnosti v EU in delovnih mest ter izboljšanju okoljskih standardov, prav tako pa poudarja potencial evropskega kmetijstva v podnebni politiki; poziva Komisijo, naj poenostavi izvajanje skupne kmetijske politike in zmanjša birokracijo, da bi povečala njeno učinkovitost, zmanjšala upravno obremenitev podjetnikov na področju kmetijstva in omogočila inovacije, ki so nepogrešljive za v prihodnost usmerjen, konkurenčen evropski kmetijski sektor; poziva Komisijo, naj pripravi konkretne predloge o tem, kako naj bi prihodnja kmetijska politika zagotovila bolj regulativne in finančne spodbude za inovacije in kmetijstvo v skladu z načeli boljšega pravnega urejanja, da bi zagotovila pravočasne, učinkovite in uspešne postopke odločanja, ki bi spodbujali tehnološki razvoj v EU;

69.  ponavlja, kako pomembno je za evropsko kmetijstvo odpiranje novih trgov, in v zvezi s tem poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za ublažitev kmetijske krize in evropskim kmetom zagotovi večje izvozne možnosti;

70.  poudarja, kako nujno in pomembno je ukrepati proti naraščajoči grožnji vse večje protimikrobne odpornosti, saj ima lahko ogromen učinek na zdravje in produktivnost državljanov ter zdravstvene proračune držav članic;

71.  poziva Komisijo, naj pripravi predlog akcijskega načrta EU za izvajanje globalnega akcijskega načrta Svetovne zdravstvene organizacije o protimikrobni odpornosti v Uniji;

72.  ponovno izjavlja, da mora Komisija zaradi zagotovitve pravočasnega in pravilnega izvajanja skupne ribiške politike, sprejete leta 2013, še naprej oblikovati zakonodajne predloge za sprejetje prenovljenih večletnih načrtov za upravljanje ribjih staležev;

73.  poudarja pomen močnega nadzornega sistema v uredbi o nadzoru (Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009), s katero je bil v skladu s sprejetimi ukrepi za boj proti nezakonitemu ribolovu posodobljen pristop k nadzoru ribištva; želi spomniti Komisijo na njeno pravno obveznost, da oceni navedeno uredbo ter pri tem preuči njeno izvajanje in ugotovi, ali so nadzorni ukrepi učinkoviti in primerni za uresničitev ciljev skupne ribiške politike; poziva jo, naj zagotovi celovito nadaljnje spremljanje in po potrebi predlaga spremembo nadzornih ukrepov, da bi odpravila pomanjkljivosti in zagotovila pravilno izvajanje;

74.  meni, da je nezakoniti, zakonsko neurejeni in neprijavljeni ribolov oblika organiziranega kriminala na morju, ki ima katastrofalne okoljske in družbeno-gospodarske posledice po vsem svetu; poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe proti nesodelujočim državam in vsem organizacijam, ki prispevajo k takšnemu ribolovu;

Prosta trgovina

75.  poudarja svojo podporo ambicioznemu trgovinskemu načrtu, temelječemu na vrednotah, ki bo okrepil globalni na pravilih utemeljeni sistem in prispeval k ustvarjanju delovnih mest in rasti v Evropi; v zvezi s tem pozdravlja prizadevanja Komisije za pospešitev potekajočih pogajanj in začetek novih, na primer z Avstralijo ali Novo Zelandijo, ter za nadaljevanje zastalih pogajanj, med drugim z Mercosurjem in Indijo;

76.  poziva Komisijo, naj oživi razpravo, ki se je po konferenci v Nairobiju začela v okviru Svetovne trgovinske organizacije, saj morajo večstranska trgovinska pogajanja ostati prednostna naloga EU, tudi kadar so težavna; meni, da bi bilo tudi koristno, da bi v okviru te organizacije preučili nova področja in vprašanja, kot so digitalna trgovina in naložbe;

77.  poudarja, da je izjemno pomembno, da nemudoma posodobimo in okrepimo instrumente Unije za trgovinsko zaščito;

78.  ponavlja, da je nujno posodobiti zakonodajo za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo, in poziva Komisijo, naj prepreči nadaljnje zamude pri pripravi predloga;

79.  poziva Komisijo, naj preuči, kako bi evropske državljane bolje vključili v trgovinsko politiko EU, tudi s spodbujanjem preglednosti pri sodelovanju s pogajalskimi partnericami in državami članicami, ki za Komisijo pripravljajo pogajalske smernice in lahko svoje prebivalstvo pritegnejo k sodelovanju;

80.  poziva Komisijo, naj bo v vseh potekajočih pogajanjih in tistih, ki jih bo začela, vedno osredotočena na mala in srednja podjetja, saj ta pogosto ne morejo dostopati do trgov tretjih držav;

Močnejša svetovna akterka

81.  poziva Komisijo, naj bo ambiciozna pri posodabljanju globalne strategije EU in naj EU bolje umesti v hitro spreminjajočem se svetu; poziva jo tudi, naj predstavi načrt za izvajanje, spremljanje, nadaljnje ukrepe in vključitev agende 2030 v notranjo in zunanjo politiko EU;

82.  poziva Komisijo, naj da dejaven in učinkovit zagon zunanji politiki EU; poudarja, da bi morala biti EU pomembna akterka, ki bi učinkovito reševala izzive, s katerimi se sooča Evropa;

83.  opozarja, da je treba pregledati uredbo o humanitarni pomoči (Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996), da bi bila pomoč učinkovitejša in da bi milijonom ljudi, ki so jih prizadeli konflikti, naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, zagotovili trajnostno prihodnost;

84.  poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje z državami Zahodnega Balkana ter vzhodnimi in južnimi sosednjimi državami, da bi dosegle dolgoročno politično stabilnost in odpravile temeljne vzroke za sedanje konflikte;

85.  izraža pohvalo Komisiji, ki je sosedski politiki namenila poseben poudarek, vendar poudarja, da mora ta politika dobiti bolj politično vsebino, zlasti z zagotavljanjem večje finančne pomoči, okrepljene demokratičen podpore, dostopa do trga in večje mobilnosti;

86.  poudarja, da mora biti spodbujanje in uveljavljanje človekovih pravic, mednarodnega prava in temeljnih svoboščin osrednji skupni imenovalec v politikah EU; spodbuja Komisijo, naj pri protiterorističnih ukrepih ne pozabi na pomembnost varstva človekovih pravic; poziva jo, naj še naprej dejavno spodbuja k učinkovitemu uveljavljanju človekovih pravic skladno z vsemi sporazumi, katerih podpisnica je EU, zlasti s trgovinskimi sporazumi, sporazumi o političnem dialogu, sporazumi o sodelovanju in pridružitvenimi sporazumi, še posebej s t. i. demokratično klavzulo in členom 8 Sporazuma iz Cotonouja;

87.  poudarja, da je nenehne in vse večje varnostne grožnje vzdolž meja Unije mogoče uspešno reševati le z okrepljenih varnostnim sodelovanjem med državami članicami, tudi v okviru Nata;

88.  poziva Komisijo, naj uvede potrebne ukrepe za oblikovanje dejanskega, močnega in nezapletenega evropskega trga za obrambno opremo, da bi države članice lažje zagotovile čim večji proračun za obrambo in varnost in začele konkretno ustvarjati evropsko obrambno unijo;

89.  poziva Komisijo, naj predstavi svoje sporočilo o načrtu za izvajanje, spremljanje, nadaljnje ukrepe in vključitev agende 2030 v notranjo in zunanjo politiko EU;

90.  poziva Komisijo, naj pripravi ambiciozne predloge za pregled Evropskega soglasja o razvoju;

91.  poziva Komisijo, naj začne izvajati akcijski program za svetovno zdravje in pri tem upošteva epidemije, kot je ebola; poziva jo tudi, naj sprejme pobude za izboljšanje dostopa najmanj razvitih držav do zdravil;

Unija državljanstva, demokratične udeležbe in vključevanja

92.  poudarja, da imajo številni državljani Evropske unije občutek, da jih v institucijah ne poslušajo; poziva Komisijo, naj sodelovanje državljanov resno upošteva in se ustrezno odzove na zahteve vlagateljev peticij;

93.  opozarja na vse večje sodelovanje državljanov prek peticij, evropskih državljanskih pobud in referendumov o evropskih vprašanjih; predlaga, naj Komisija oceni učinek njihovega sodelovanja in potrebo po njem;

94.  poudarja, da je EU 30. aprila 2014 podpisala Marakeško pogodbo, ki slabovidnim omogoča dostop do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami; vendar poudarja, da je EU še ni ratificirala; poziva Komisijo, naj spodbudi države članice, da jo bodo podpisale;

Kultura in boljše obveščanje

95.  poziva Komisijo, naj v celoti izvaja in financira programa Ustvarjalna Evropa in Evropa za državljane, ki sta v zaostanku glede na zaveze, določene v večletnem finančnem okviru;

96.  poziva Komisijo, naj direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah prilagodi tako, da bodo uvedene digitalne rešitve za premostitev tehnoloških vrzeli na tem področju;

97.  poziva Komisijo, naj olajša sodelovanje med državami članicami na področju izobraževanja in usposabljanja, da bi se bolje posvetile potrebam po izobraževanju, ki so se pokazale s sedanjo begunsko in humanitarno krizo; ugotavlja, da je treba zato skupaj z deležniki oblikovati mehanizem za priznavanje kvalifikacij beguncev, da bi se lahko po prihodu v EU čim prej vključili na trg dela in dejavno sodelovali v družbi, uvesti pa je treba tudi programe za usposabljanje učiteljev, ki bodo omogočili dostop do večkulturnih, nediskiriminatornih in vključujočih izobraževalnih sistemov;

_____________________

98.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL L 304, 20.11.2010, str. 47.

(2)

2008/2123(INI)

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0108.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov