Postopek : 2016/2773(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0886/2016

Predložena besedila :

B8-0886/2016

Razprave :

PV 06/07/2016 - 5
CRE 06/07/2016 - 5

Glasovanja :

PV 06/07/2016 - 6.12
CRE 06/07/2016 - 6.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 380kWORD 165k
4.7.2016
PE585.325v01-00
 
B8-0886/2016

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 37(3) Poslovnika in z okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo


o prednostnih nalogah Parlamenta za delovni program Komisije za leto 2017 (2016/2773(RSP))


João Pimenta Lopes, Tania González Peñas, Marina Albiol Guzmán, Javier Couso Permuy, Martina Anderson, Lynn Boylan, Matt Carthy, Liadh Ní Riada, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Paloma López Bermejo, Ángela Vallina, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Rina Ronja Kari, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Merja Kyllönen, Maria Lidia Senra Rodríguez, Marisa Matias, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Marie-Christine Vergiat, Fabio De Masi, Stefan Eck, Xabier Benito Ziluaga, Lola Sánchez Caldentey, Estefanía Torres Martínez, Miguel Urbán Crespo v imenu skupine GUE/NGL

Resolucija Evropskega parlamenta o prednostnih nalogah Parlamenta za delovni program Komisije za leto 2017 (2016/2773(RSP))  
B8-0886/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo(1), zlasti Priloge IV,

–  ob upoštevanju člena 37(3) Poslovnika,

A.  ker se EU in njene države članice še vedno spopadajo z najglobljo gospodarsko in družbeno krizo od ustanovitve Unije; ker so neoliberalne politike EU in politike, usmerjene v varčevanje, ki jih je EU uvedla v okviru gospodarskega upravljanja, povečale, kot je bilo pričakovano, socialno-ekonomske neenakosti v državah članicah in med njimi, pa tudi število ljudi, ki jih ogrožata revščina in socialna izključenost (ki so v letu 2015 predstavljali kar 24,4 % v EU-28); ker so deregulacija trgov in regresivni davčni sistemi prispevali k prenosu dohodkov od delavcev k velikim kapitalistom in poglobili vrzel med dohodki in premoženjem;

B.  ker stagnacija gospodarstva, visoka brezposelnost, krčenje socialnih in delavskih pravic ter vedno večje družbeno-gospodarske neenakosti zahtevajo korenit premik politike stran od politik, ki jih izvaja EU, k politikam, ki bodo krepile prizadevanja držav članic za uresničitev trajnostne gospodarske rasti in polne zaposlenosti ter za boj proti revščini, družbeni izključenosti in neenakim dohodkom, in sicer s prerazporeditvenimi politikami ter javnimi naložbami v ustvarjanje delovnih mest;

C.  ker je breme dolga, ki izhaja iz Evropske monetarne unije, izjemno nesorazmerno, saj imajo nekatere države od tega dobiček, druge pa so bile potisnjene v resno depresijo; ker je bil ta dolg pretveza za vsilitev nesprejemljivih varčevalnih programov, kar je privedlo do povečanja dolga, s pretvorbo zasebnega v javni dolg, kar so še zaostrile proračunske posledice kasnejše recesije, ob prizadevanju za cilje uvedbe strukturnih reform ter odpravljanja socialnih funkcij države in pravic delavcev; ker je rezultat teh politik naraščajoča brezposelnost, revščina, močno znižanje plač, višja upokojitvena starost in nižja javna poraba na področjih, kot so izobraževanje, kultura in zdravje; ker so te politike vsilile izvajanje programov radikalne privatizacije in bodo še naprej zmanjševale povpraševanje;

D.  ker je odziv Komisije na gospodarsko in socialno krizo ter krizo demokracije, kot je okvir gospodarskega upravljanja, suverenim in demokratično izvoljenim vladam ter nacionalnim parlamentom trajno odvzel možnost politične izbire, obenem pa ta odziv onemogoča demokratični nadzor s strani prebivalcev EU in vzpostavlja varčevanje kot trajen ukrep; ker vedno več ljudi nasprotuje temu kapitalističnemu evropskemu integracijskemu procesu, ki odraža nujno potrebo po integracijskem procesu, ki bo služil družbenemu in demokratičnemu napredku, pošteni in miroljubni rešitvi mednarodnih izzivov ter kulturnemu dialogu na svetovni ravni, in utrl pot sodelovanja med državami z enakimi pravicami;

E.  ker so davčni sistemi zasnovani v korist velikega kapitala, ne pa običajnih državljanov; ker varčevalni ukrepi in ukrepi ostre fiskalne discipline v povezavi z velikimi izgubami vladnih prihodkov zaradi davčnih utaj in izogibanja davkom pomenijo dodaten pritisk na proračune držav članic in ogrožajo interese ljudi in delavcev; ker davčna politika ostaja pristojnost države članice; ker so skrivni davčni sporazumi, svetovne davčne utaje in izogibanje davkom ter prenos dobičkov v davčne oaze še vedno dovoljeni ali niso ustrezno obravnavani v pravnem okviru;

F.  ker proračunske izbire EU ne odražajo prednostnih nalog, potrebnih za spodbuditev trajnostne, kakovostne in družbeno uravnotežene rasti, prav tako pa ne upoštevajo potrebe po solidarnosti ter ekonomski in socialni koheziji med državami članicami;

G.  ker se EU danes sooča z največjo begunsko humanitarno krizo po drugi svetovni vojni; ker so EU in nekatere države članice neposredno odgovorne za temeljne vzroke tega eksodusa, zaradi katerega morajo ljudje zapustiti svoje domove kot posledica vojne, podnebnih sprememb, neenakosti in vsiljene politike vmešavanja in agresije na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, in sicer preko vojaškega posredovanja in spodbujanja regionalnih konfliktov, v popolni usklajenosti z geopolitičnimi strateškimi interesi ZDA in NATA; ker je način reševanja te humanitarne krize jasen dokaz narave EU, ki temelji na razredih in ne izpolnjuje svojih obveznosti, niti tistih iz mednarodnega prava;

H.  ker ima EU številne politike, ki pripravljajo podlago za ksenofobijo in rasizem, pa tudi razvoj radikalnih ksenofobnih in rasističnih strank ter gibanj, saj uveljavljajo diskriminacijo do obravnave delavcev, beguncev in migrantov na podlagi državljanstva;

I.  ker bi predlog novega dogovora za Združeno kraljestvo v okviru EU, ki bi bil uveljavljen, če bi bil izid britanskega referenduma drugačen, okrepil agendo za deregulacijo in konkurenčnost ter ogrozil svobodo gibanja ter načelo nediskriminacije; ker je bil to dokaz pristopa z dvojnimi merili do držav članic v EU; ker enostranski interesi večjih držav članic ne bi smeli prevladati nad interesi najmanjših;

J.  ker bi bilo treba priznati pravico vsake države članice, da izstopi iz EU;

K.  ker rezultat britanskega referenduma kaže na potrebo po drugi Evropi, ki jo je treba zgraditi s soglasjem ljudi, ki pričakujejo konkretne odločitve o socialnih vprašanjih, kot so zaposlovanje, preglednost in socialna varnost, ter zavračajo varčevalne ukrepe;

L.  ker morajo vse odločitve o prihodnjih odnosih med EU in Združenim kraljestvom po njegovem izstopu temeljiti na demokratičnem procesu ter je treba vanje vključiti Evropski parlament in nacionalne parlamente; ker imajo vse države članice pravico in dolžnost, da razvijejo gospodarske, politične in kulturne odnose po lastni izbiri z Združenim kraljestvom, ki bodo temeljili na načelih vzajemnih interesov, prijateljstva med narodi in sodelovanja med suverenimi državami;

M.  ker je referendum v Združenem kraljestvu pokazal, da je treba pospešiti proces ponovne združitve Irske z volitvami o meji, kot določa Velikonočni sporazum; ker bi obstoj mednarodne meje med severom in jugom imel resne negativne posledice za Irsko;
ker bi morala EU še naprej dejavno podpirati mirovne procese na Irskem ter zagotoviti njihovo nadaljevanje v vseh pogajanjih o britanskem izstopu;

N.  ker obstaja demokratični primanjkljaj, ki izhaja iz politik in izbir EU in pomeni velikansko težavo, in ker številni državljani menijo, da jih institucije ne zastopajo; ker je to mogoče obravnavati samo preko preglednosti, odprtosti in zagovarjanja vrednot demokracije, vključno z večjo udeležbo državljanov, mirom, strpnostjo, napredkom, solidarnostjo in sodelovanjem med narodi;

O.  ker bi bilo treba suvereno voljo narodov, da odločajo o svoji razvojni poti, v vsaki državi braniti kot absolutno pravico;

P.  ker podnebna kriza še vedno pomeni grožnjo stabilnosti, zdravju in preživetju družb po vsem svetu, pa tudi dobrobiti živali in biotski raznovrstnosti; ker bi bilo treba obveznosti v sporazumu COP21, čeprav so na videz ambiciozne, previdno okrepiti v pravi smeri;

Makroekonomske in varčevalne politike

1.  poziva Evropsko komisijo, naj predstavi delovni program, ki bo obravnaval glavne izzive, s katerimi se narodi in države članice soočajo danes, kot so stagnacija gospodarstva, deflacija, vedno večje družbeno gospodarske neenakosti ter revščina, neuravnoteženo naložbe in gospodarska rast, visoka stopnja brezposelnosti in povečana negotovost zaposlitve, krčenje socialnih in delavskih pravic, veliko breme dolga ter povečana potreba po mednarodni zaščiti ter podnebna kriza; je globoko zaskrbljen, ker si Evropska komisija prizadeva nadaljevati politike fiskalne konsolidacije, privatizacij, strukturne reforme in deregulacije, kar je v nasprotju z interesom narodov; ugotavlja, da se socialni, gospodarski, podnebni in politični izzivi lahko premagajo le s temeljitimi spremembami za progresivne politike, ki združujejo ljudi in okolje v središču razvojnih strategij, namesto interesov finančnih trgov in velikih kapitalistov;

2.  globoko obžaluje, da institucije EU še naprej nalagajo varčevalne ukrepe državam članicam in zlasti, da institucije EU izsiljujejo nekatere države, ki izražajo svoje lastne možnosti za rast in razvoj; ker bi morale evropske institucije spoštovati nacionalno suverenost vsake države članice in odločitev narodov za usmeritev v razvoj, rast in socialno kohezijo, ter nobena država ne bi smela biti kaznovana za spodbujanje svojega gospodarstva, naj bo z javnimi naložbenimi načrti ali s prerazporeditvenimi fiskalnimi in progresivnimi davčnimi politikami;

3.  poziva k takojšnji prekinitvi tako imenovanih memorandumov o soglasju in od njih uvedenih varčevalnih in neoliberalnih politik, ki imajo nasprotni učinek od želenega ter uničujejo socialno varnost; meni, da so ti sporazumi uvedli nepoštene davčne politike, ki kršijo načelo sorazmerne enakosti in progresivnega obdavčevanja; poziva k oblikovanju načrta za izredne razmere za podporo gospodarstvu tistih držav, v katerih je posredovala trojka;

4.  obžaluje nezadosten odziv v EU na davčne škandale; zagovarja obveznost objavljanja davčnih stališč in poročanja po posameznih državah, da se zagotovita preglednost in nadzor; se zavzema za odpravo družb off-shore in drugih davčnih oaz, zaščito sodelovanja za odpravo bančne tajnosti za davčne namene, spodbujanje ukrepov sodelovanja pri preprečevanju pranja denarja in davčnih goljufij ter boju proti njim, in kaznovanje špekulativnih transakcij z davčnimi ukrepi politike in zagotavljanjem, da se davki plačujejo tam, kjer se ustvarja vrednost; poziva k organizaciji mednarodnega srečanja na vrhu v okviru OZN, da bi določili časovni načrt in skupni akcijski načrt za odpravo davčnih oaz in davčnega dampinga;

5.  poziva k takojšnji zaustavitvi postopka oblikovanja unije kapitalskih trgov; ponovno poudarja, da je treba ločiti investicijsko bančništvo od bančnega poslovanja s prebivalstvom ter okrepiti javni nadzor nad finančnim sektorjem; ker so deregulacija finančnih trgov, uničujoč proces privatizacije v finančnem sektorju, posledični pojav združitev in prevzemov, ki so pripeljali do velikega povečanja industrijske koncentracije in vzpostavili t.i. prevelike banke, da bi propadle, ter financializacija gospodarstva, odgovorni za nastalo krizo državnih gospodarstev; zavrača bančno unijo;

6.  poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi učinkovito in pravočasno izvajanje naložb, ki dajejo prednost državam, ki prejemajo finančno pomoč, zlasti usmerjenih v regije v gospodarski krizi in recesiji, z visoko stopnjo brezposelnosti in revščine, ki bodo spodbudile rast in delovna mesta, uveljavile mikro, mala in srednja podjetja ter zagotovile zdrav gospodarski razvoj in socialno kohezijo;

Gospodarsko upravljanje in EMU

7.  meni, da bi bilo treba razveljaviti pogodbo o fiskalni stabilnosti, fiskalni dogovor in evropski semester, saj so nedemokratični in gospodarski prisilni jopič, ki ima negativen učinek na naložbe, rast in ustvarjanje delovnih mest; poudarja, kako nujno je, da države članice ponovno pridobijo možnost odločanja o ekonomskih politikah, ki najbolj ustrezajo njihovim potrebam;

8.  poudarja, da je raven javnega in zunanjega dolga v državah na obrobju EU med največjimi na svetu, kar je posledica asimetričnosti procesa povezovanja; meni, da je izredno pomembno soočiti se z bremenom dolga prek ponovnega pogajanja o njem (o znesku, zapadlosti in obrestnih merah), ukiniti njegov špekulativni in nelegitimni del ter omogočiti, da bo spet na vzdržni ravni, saj je to nujno in na najosnovnejši ravni pravično; poziva medvladno konferenco, naj razveljavi pogodbo o fiskalni stabilnosti;

9.  poziva Komisijo, naj – do dokončne razveljavitve pogodbe o fiskalni stabilnosti – omogoči fiskalni manevrski prostor za zagotovitev dodatnih sredstev za naložbe, razvoj na področju izobraževanja, kulture in zdravja ter celostni socialni razvoj, ki bo olajšal kakovostno in varno zaposlovanje in okrepil socialno državo;

10.  poziva k oblikovanju načrta za izredne razmere za podporo gospodarstvu tistih držav, ki so utrpele posredovanje trojke;

11.  poziva k oblikovanju programa podpore za tiste države članice, ki se bodo morda želele pogajati o izstopu iz euroobmočja z utemeljitvijo, da je njihovo članstvo postalo nevzdržno in neznosno; poudarja, da bi bilo treba v tem programu predvideti ustrezno nadomestilo za povzročeno socialno in ekonomsko škodo;

12.  zato odločno zavrača poročilo petih predsednikov, saj ne ponuja izhoda iz trenutnih varčevalnih ukrepov, temveč namesto tega predlaga okrepitev obstoječih politik, tudi prek večje konkurenčnosti in strukturne konvergence, ki nalagajo strogo fiskalno politiko in varčevalne ukrepe;

Pravice delavcev in socialne pravice

13.  ostro kritizira varčevalne politike – t.i. politike konkurenčnosti, liberalizacijo in deregulacijo trga dela – , ki so ogrozile temeljne socialne pravice in pravice delavcev v državah članicah; zagovarja pravico do kolektivnih pogajanj z neposrednim vključevanjem organizacij delavcev, saj gre za ključni instrument pri ohranjanju in krepitvi pravic za boj proti diskriminaciji, socialnemu dampingu, negotovim in goljufivim zaposlitvam, deregulaciji delovnega časa, netipičnem delu, povečanem obsegu sektorja z nizkimi plačami, konkurenci v nižanju plač, pojavom revnih zaposlenih, socialne izključenosti, revnih upokojencev in nadlegovanja in nasilja na delovnem mestu ter pri zaščiti delavcev pred samoizkoriščanjem v novih oblikah dela, vključno z digitalnim delom in množičnim delom, da bi se zaščitila pravica biti nedosegljiv;

14.  zavrača in obžaluje kritiko Evropske komisije glede politik, v katerih sta predvidena vrednotenje plač ter prerazporeditev dohodka in premoženja v korist delavcev; poudarja, da je treba uvesti učinkovite ukrepe za boj proti diskriminaciji pri plačilu v okviru plačne politike, ki upošteva načelo enakega plačila za enako delo; poudarja, da je treba izvajati razvojne politike, ki spodbujajo rast in ustvarjanje delovnih mest ter obravnavajo visoke stopnje brezposelnosti, ki najbolj prizadene ženske in mlade;

15.  poziva Evropsko komisijo, naj ne predlaga reorganizacije in zmanjšanja vladnih služb v državah članicah in naj ne podpira in spodbuja večje prožne varnosti pri zaposlovanju in privatizacije javnih storitev, saj ti pristopi nedvomno prispevajo k slabitvi socialnih pravic delavcev ter večjemu prenosu premoženja velikim kapitalistom;

16.  želi spomniti Evropsko komisijo na njeno zavezanost pristopu k prenovljeni Evropski socialni listini in jo poziva, naj nemudoma pripravi predlog za pristop k tej listini; poleg tega odločno poziva Komisijo, naj predstavi predlog za protokol o socialni politiki, ki daje večji pomen socialnim in kolektivnim interesom kot pa ekonomskim svoboščinam;

17.  izraža zaskrbljenost, ker sedanja direktiva o napotitvi delavcev ne obravnava glavnih težav pri mobilnosti delavcev v EU; poziva Evropsko komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami začne pregled te direktive, se bori proti vsem oblikam socialnega dampinga in zagotovi, da bodo imeli napoteni delavci enake socialne ugodnosti kot delavci v državi sprejema, vključno z uveljavitvijo načela enakega plačila za enako delo na enakem delovnem mestu; izjavlja, da se delavci v nobenem primeru ne bi smeli soočati z nižanjem plač ali zmanjšanjem socialnih pravic; nadalje poziva k prihodnji reviziji Uredbe 883/2004, da bi se sistemi socialne varnosti držav članic bolje uskladili; poudarja, da je treba okrepiti izvrševanje delovne in socialne zakonodaje za vse sektorje;

18.  poziva k vzpostavitvi črnega seznama podjetij EU, ki bi vključeval navidezna podjetja, odgovorna za ponavljajoče se kršitve delovne in socialne zakonodaje EU in držav članic, in k temu, da se tem podjetjem za določeno obdobje onemogoči pridobitev javnih naročil in subvencij, vključno s financiranjem EU;

19.  poziva Evropsko komisijo, naj v okviru razprave ter priporočil o nacionalnih okvirih na področju insolventnosti zagotovi udeležbo in obveščanje delavcev in delavskih organizacij v vseh fazah postopka in prepreči taktično uporabo postopkov zaradi insolventnosti z namenom znižanja pogojev za zaposlitev delavcev ali olajšanja množičnega odpuščanja; v zvezi s tem poziva Evropsko komisijo, naj olajša možnost, da bi podjetja, ki jim grozi insolventnost, prevzeli delavci in tako ohranili njihovo gospodarsko dejavnost in čim bolj zmanjšali izgubo delovnih mest;

20.  poudarja potrebo po celostni strategiji za boj proti revščini, ki bi se med drugim osredotočala na zmanjšanje revščine in socialne izključenosti otrok; poziva k preučitvi in oblikovanju shem minimalnega dohodka na ravni držav članic, s katerimi se bi zagotovil vsaj 60-odstotni delež povprečnega prihodka v zadevnih državah članicah, kar bi pomembno prispevalo k izkoreninjenju revščine;

21.  poudarja, da je treba v državah članicah ščititi in razvijati socialne funkcije države in ponudbo javnih storitev, ki bi morala med drugim vključevati dostop do pravnega varstva in do splošnega, brezplačnega in kakovostnega javnega šolskega in zdravstvenega sistema in do storitev za nego otrok, bolnih in starejših ter visoko stopnjo socialnega varstva na splošno;

22.  meni, da bi vsi ukrepi in programi EU za kulturo in izobraževanje morali imeti sistematično in socialno vključujočo razsežnost, spodbujati kakovostno javno izobraževanje in prispevati k polnem dostopu do kulture in rekreacije za vse; zato poziva Evropsko komisijo in države članice, naj iz izračuna javnega primanjkljaja v okviru Pakta za stabilnost in rast izločijo vse javne izdatke, povezane z izobraževanjem in kulturo;

23.  obžaluje, da programi mobilnosti EU niso v celoti izpolnili svojega namena in da so naložili nesprejemljivo diskriminacijo pri dostopu; zato poziva Evropsko komisijo, naj okrepi dostop do vseh programov mobilnosti za vse, ki jih želijo uporabljati, zlasti za prikrajšane skupine, ter izboljša obveščanje in dostop do programov mobilnosti v programih poklicnega izobraževanja in usposabljanja; obžaluje, da se v zadnjem času v nekaterih programih sisteme štipendij nadomešča s shemami jamstev za posojila, kot so Erasmus + in Ustvarjalna Evropa; zato poziva k dostojnim sistemom štipendij, ki omogočajo kritje celotnega obdobja zunaj države izvora, da se zagotovi univerzalni dostop do teh programov mobilnosti;

24.  poudarja, da spletne storitve, e-trgovanje, avtorske pravice (ne samo glede avtorjev, temveč tudi izvajalcev in producentov), varovanje, upravljanje in shranjevanje podatkov ter omrežna nevtralnost zahtevajo skupen pristop na ravni Unije in mednarodni ravni, katerega vodilno načelo je, da varovanje javnega interesa vedno prevlada nad logiko posla in dobička; poudarja, da je internet javna dobrina in da je zagotavljanje načela omrežne nevtralnosti ključnega pomena;

Pravice žensk in enakost med spoloma

25.  globoko obžaluje, da Evropska komisija ni pripravila nove strategije za enakost med ženskami in moškimi za obdobje 2015–2020, in poziva k njeni pripravi;

26.  poziva Evropsko komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami pripravi predlog za celovito strategijo EU o nasilju nad ženskami, ki bo obravnavala vse oblike nasilja; pozdravlja predlog Evropske komisije o pristopu EU k Istanbulski konvenciji in pobudo za začetek kampanje ozaveščanja o boju proti nasilju nad ženskami leta 2017;

27.  odločno nasprotuje umiku direktive o porodniškem dopustu; poziva Evropsko komisijo, naj pripravi nov predlog, v katerem bo upoštevano stališče Parlamenta v podporo zvišanju sedanjega minimalno zagotovljenega porodniškega dopusta ob polni plači s 14 na 20 tednov ter obvezni pravici do plačanega očetovskega dopusta; meni, da je treba v vseh državah članicah sprejeti posebne ukrepe za izboljšanje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem za ženske in moške in da so potrebni ukrepi za podaljšanje starševskega dopusta ob polni plači in premik k bolj enakopravnemu sistemu starševskega dopusta;

28.  poleg tega poziva Evropsko komisijo, naj v vseh povezanih področjih politik v EU in zunaj nje zagotovi in vključi univerzalni dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja ter s tem povezane pravice;

Demokracija, človekove pravice in svoboščine

29.  odločno obsoja dogovor med EU in Turčijo, pa tudi vse druge predloge, usmerjene v eksternalizacijo meja EU, da bi se ljudi, ki potrebujejo zaščito, zadržalo izven EU, kar je v popolnem nasprotju z obvezami EU in njenih držav članic po mednarodnem pravu, tudi kar zadeva načelo nevračanja; obsoja močno osredotočanje na preprečevanje in zatiranje nezakonitih migracij, tudi s pridržanjem, ne da bi se upoštevalo vse večje število prosilcev za azil, ki bežijo pred vojnami, preganjanjem, lakoto in podnebnimi katastrofami; obsoja množenje represivnih predlogov in vojaških odzivov Evropske komisije na to humanitarno krizo v letih 2015 in 2016, kot so operacija EUNAVFOR MED, operacija Nata v Egejskem morju, predlog krepitve pristojnosti agencije Frontex z vzpostavitvijo Evropske mejne straže, vzpostavljanje centrov za pridržanje beguncev, pospeševanje vračanja, tudi prosilcev za azil, in pritisk Evropske komisije, da bi se Turčija (država, v kateri so razmere na področju človekovih pravic slabe) razglasila za varno tretjo državo za vse prosilce za azil;

30.  poziva Evropsko komisijo, naj preusmeri sredstva, namenjena povečanju nadzora na mejah in krepitvi „trdnjave Evropa“, v sprejemanje beguncev in migrantov zlasti s programi preseljevanja in premeščanja, s proaktivnimi dejavnostmi iskanja in reševanja, odprtimi in dostojnimi centri za sprejem in družbeno vključevanje beguncev in migrantov; poziva Evropsko komisijo, naj razvije predloge za varne in zakonite načine dostopa do EU za vse ženske, moške in otroke, ki potrebujejo zaščito, pa tudi za delavce migrante, ki bodo vključevali takojšen, ambiciozen in zavezujoč program preseljevanja, ter naj podpre predlog Evropskega parlamenta o humanitarnih vizumih pri reviziji vizumskega zakonika, da ljudem ne bo več treba tvegati življenj v Sredozemlju ali v puščavah na svoji poti v Evropo;

31.  pozdravlja predloge Evropske komisije o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije; obžaluje, ker so države članice nedejavne pri izpolnjevanju svojih zavez v zvezi s tem;

32.  poziva k izvajanju pravice do družinskega življenja, kot je določena v Evropski listini o človekovih pravicah, bodisi iz tretje države bodisi v EU, ter poudarja, da je treba nujno pospešiti premeščanje, vključno s hitrejšimi postopki za ranljive prosilce; opozarja, da bi morala država namestitve temeljiti na družinskih, jezikovnih in kulturnih vezeh beguncev; poudarja, da je treba napredovati z družbenim vključevanjem beguncev in njihovim vključevanjem na trg dela ter – na njim naklonjen način – priznavati in upoštevati njihova znanja in spretnosti ter zagotoviti zaščito pred izkoriščanjem in diskriminacijo;

33.  obžaluje, da Komisija ni predlagala alternative dublinski uredbi na podlagi delitve odgovornosti; izraža bistvene pomisleke glede obveznosti vseh držav članic, da preučijo, ali je mogoče prošnjo neke osebe razglasiti za nesprejemljivo na podlagi konceptov varne tretje države ali prve države azila;

34.  poziva k takojšnjem sprejetju horizontalne protidiskriminacijske direktive, da bi se napredovalo v boju proti diskriminaciji, vključno z napadi na manjšine, migrante in prosilce za azil ter druge ranljive skupine; meni, da je porast rasizma in ksenofobije ter tovrstnih organizacij povezan z vzponom skrajne desnice in fašističnih pojavov v Evropi, na kar pa ni moč gledati ločeno od politik, ki so se uveljavljale v EU in državah članicah v zadnjih desetletjih;

35.  obžaluje rastoče število dejanj, usmerjenih proti narodnostnim in verskim manjšinam, osebam LGBTI, prosilcem za azil in brezdomcem, pa tudi primere sovražnega govora, usmerjenega proti tem ljudem;

36.  poziva Komisijo, naj oceni izvajanje nacionalnih strategij za vključevanje Romov in priporočila Sveta o ukrepih dejanskega vključevanja Romov v državah članicah ter po potrebi predlaga dodatne ukrepe za njihovo vključevanje;

37.  izraža globoko zaskrbljenost glede enostranske in represivne evropske agende za varnost Evropske unije, ki je zelo enodimenzionalno osredotočena na represivne politike in širitev organov kazenskega pregona EU; kritično gleda na to, da so politike vedno bolj osredotočene na varnost, vključno z zbiranjem osebnih podatkov in profiliranjem državljanov, izkoriščanjem strahu ljudi, ki je legitimno velik, uporabo boja proti terorizmu za napade na pravice in svoboščine državljanov ter povečevanjem državnega nadzora; poudarja, da je bilo v zadnjih l2 letih resda sklenjenih več kot 80 zavezujočih pravnih instrumentov na področju boja proti terorizmu, a so nedavni nasilni napadi odkrito pokazali neuspeh slepe represivne osredotočenosti institucij EU in vlad držav članic; obsoja represivno zakonodajo, ki ni samo obsežno posegla v človekove pravice vseh državljanov in prebivalcev EU, temveč je tudi dejavno prispevala k spodkopavanju in krčenju obstoječih politik preprečevanja, kot so delo z mladimi, družbeno–ekonomske kohezijske politike in drugi preventivni instrumenti, usmerjeni v podpiranje ljudi, katerim grozi socialna izključenost;

38.  poziva Komisijo, naj si začne resno prizadevati za zaščito državljanov pred vse večjim državnim nadzorom; v zvezi s tem izraža globoko zaskrbljenost glede širokih pooblastil Europolove nove enote za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin (IRU) za spremljanje in opravljanje policijskega dela na internetu brez kakršnega koli sodnega posredovanja; poudarja, da nova uredba o Europolu ne zagotavlja izrecne pravne podlage za IRU;

39.  meni, da je revizija direktive o boju proti terorizmu izjemno daljnosežna kar zadeva kriminalizacijo nekaterih potencialno pripravljalnih dejanj, ne da bi bil za to potreben izrecen cilj za namerno izvedbo terorističnega kaznivega dejanja; poudarja dejstvo, da je to v nasprotju z dolgo uveljavljenim načelom kazenskega prava, po katerem je namera bistven del opredelitve vsakega kaznivega dejanja;

40.  poziva, naj se direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah posodobi, da bi se lahko uskladila z nedavno uredbo o varstvu podatkov;

41.  poziva Komisijo, naj v celoti upošteva sodbo Sodišča v skupnih zadevah C 293/12 in C 594/12 z dne 8. aprila 2014; v zvezi s tem jo tudi poziva, naj ne predlaga dodatnih ukrepov, ki bodo temeljili na splošni hrambi podatkov;

42.  poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt, na podlagi katerega bodo države članice okrepile pogoje pridržanja, zlasti glede na razširjenost priporov v predkazenskem postopku, tudi v zadevah, povezanih z evropskim nalogom za prijetje; poziva jo tudi, naj v celoti upošteva sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice glede razmer v zaporih;

43.  je zelo razočaran, ker Komisija ni ukrepala v zvezi z zakonodajnim samoiniciativnim poročilom o reviziji evropskega naloga za prijetje; poziva Komisijo, naj pripravi nov predlog in pri tem upošteva poročilo Parlamenta o tem, zlasti vprašanje glede ocene sorazmernosti;

44.  obžaluje, da Komisija v svoje nove pobude ni vključila prenovljenega in posodobljenega predloga o javnem dostopu do dokumentov, skladnega s sporazumom v prvi obravnavi, ki ga je Parlament dosegel leta 2011;

45.  spodbuja Komisijo, naj se odzove na pozive iz resolucij Evropskega parlamenta o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA, zlasti po poročilu senata ZDA o mučenju, ki ga je zakrivila CIA;

46.  izjavlja, da je ta EU po svoji naravi globo protidemokratična, o čemer priča način, kako evropske institucije obravnavajo rezultate državljanske participacije in delavskih bojev; zato poziva Evropsko komisijo, naj resno obravnava participacijo državljanov v različnih izrazih demokracije in naj spoštuje vse nadaljnje referendume o vprašanjih EU, ter poziva k uveljavljanju neodtujljive pravice ljudi do razprave in izražanja svoje volje; v zvezi s tem zavrača argument neizbežnosti;

47.  spominja Komisijo na njeno zavezo, da predstavi predlog medinstitucionalnega sporazuma o obveznem registru za preglednost za vse institucije EU; ponovno potrjuje, da je treba izboljšati predstavniško in participativno demokracijo;

48.  poziva Evropsko komisijo, naj predstavi predlog revizije evropske državljanske pobude na podlagi sklepov iz poročila Parlamenta o izvajanju;

49.  meni, da je treba izboljšati kakovost priprave zakonodaje EU; vseeno vztraja, da agenda za boljše pravno urejanje in program REFIT ne bi smela služiti kot izgovor za deregulacijo, ki bi oslabila socialno varstvo, varstvo potrošnikov, okoljske standarde, standarde dobrobiti živali in socialni dialog; zato vztraja, da bi bilo treba objaviti vse ocene učinka in odločitve odbora za regulativni nadzor;

50.  namesto tega poziva Komisijo, naj zagotovi, da se za vso prihodnjo zakonodajo izvede ocena učinka s socialnega vidika in z vidika temeljnih pravic, ter naj vključuje klavzule o časovni omejitvi veljavnosti, da bi zagotovila redne revizije zakonodaje EU;

Notranji trg in mednarodna trgovina

51.  meni, da je enotni trg s svojimi številnimi sektorskimi pristopi zaostril/spodbudil rušenje suverenih instrumentov za urejanje gospodarstva, gospodarsko dominacijo, razhajanja in neenak razvoj, ter da je spodbujal izogibanje davkom in davčne utaje in prenos dobičkov v davčne oaze, privatizacijo, deregulacijo poslovnih odnosov in koncentracijo kapitala; EU je skozi enotni trg in v imenu konkurenčnosti sponzorirala/podpirala in spodbujala napade na delavske pravice, kar je privedlo do socialne neenakosti, deregulacije dela, nižanja plač in vedno bolj negotovih zaposlitev, medtem ko so se rušile ali ovirale pravičnejše davčne politike, ki bi bolj prerazporejale bogastvo; ugotavlja, da je enotni trg, v nasprotju s tistim, kar se sistematično izjavlja, privedel do višjih stroškov za potrošnike in do slabšanja storitev, ki se nudijo;

52.  obžaluje, da Komisija zamuja z obveščanjem Parlamenta in Sveta o aktih za popravo carinskega zakonika Unije, delegiranih aktih in začasnih delegiranih aktih; meni, da je nesprejemljivo, da zaradi takšnega poznega obveščanja Parlament s težavo izvaja svojo pristojnost nadzora; zato poziva Komisijo, naj zagotovi boljše sodelovanje svojih služb s Parlamentom in zgodnje obveščanje o dokončanju in izvajanju carinskega zakonika Unije;

53.  obžaluje, da Evropska komisija z direktivo o poslovnih skrivnostih dodatno slabi zaščito prijaviteljev nepravilnosti, novinarjev, potrošnikov in delavcev; poziva Evropsko komisijo in države članice, naj zagotovijo pravno in dejansko zaščito prijaviteljev nepravilnosti, ko je zanje mogoče utemeljeno domnevati, da varujejo javne interese; vseeno opaža, da standardi varstva ostajajo neenaki po EU in ne zagotavljajo zadostne zaščite, kot so pokazali nedavni odmevni primeri; poziva Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog za minimalno zaščito prijaviteljev nepravilnosti;

54.  poudarja, da mora imeti vsaka država pravico opredeliti svoje poslovne politike in pristopiti k tistim trgovinskim sporazumom, ki so najbolj skladni z njihovimi interesi ter njihovimi gospodarskimi značilnostmi in potrebami, ob upoštevanju njihove ravni dopolnjevanja s tretjimi državami;

55.  meni, da je mogoče rezultate britanskega referenduma prišteti k razlogom, zaradi katerih bi bilo upravičeno začasno prekiniti ratifikacijo vseh trgovinskih sporazumov EU s tretjimi stranmi, o katerih trenutno potekajo pogajanja; nasprotuje pristopu v trgovinski politiki, ki temelji na liberalizaciji, deregulaciji in privatizaciji, za katerega si prizadeva Evropska komisija s številnimi partnerji po vsem svetu, pa tudi dogmatski prostotrgovinski logiki, ki določa to usmeritev trgovinske politike, ter zavrača zlasti sporazume med veliki regijami, kot so TTIP, CETA in TiSA, ter – zaradi drugačnih razlogov – sporazume o gospodarskem partnerstvu; obžaluje splošno trgovinsko usmeritev EU, ki ogroža suverenost držav članic in služi geopolitičnim interesom najbogatejših držav in mednarodnih podjetij, da nadzirajo in izkoriščajo premoženje tretjih držav, s čimer se povečujejo asimetrije znotraj regij in med njimi ter obnavlja odvisnost manj razvitih držav (znotraj in izven EU); izjavlja, da ti sporazumi prispevajo k uničevanju in deregulaciji dela, rasti revščine, širitvi špekulacij (zlasti z živili) in uničevanju javnih storitev ter predstavljajo grožnjo za zdravje in dobrobit živali, trajnostno kmetijstvo in okolje, pa tudi kulturno raznolikost; poziva k mednarodni trgovini, ki bo regulirana in bo temeljila na vzajemnemu dopolnjevanju;

56.  poziva k mednarodni trgovini, ki bo regulirana in bo temeljila na vzajemnemu dopolnjevanju; nasprotuje zlasti vključitvi kakršne koli klavzule o reševanju sporov med vlagatelji in državo v trgovinske sporazume ali v okvir EU, bodisi v tradicionalni obliki bodisi v obliki sistema sodišča za naložbe (ICS), saj meni, da ni razlogov, da bi vlagateljem zagotovili posebne jurisdikcije, ki bi države prisilile v plačevanje ogromnih zneskov in krčile njihov politični prostor; vztraja, da morajo biti vsi pogajalski dokumenti javni in da se je treba posvetovati z vsemi nacionalnimi parlamenti pred sprejetjem takšnih dogovorov, ki zelo vplivajo na vsakodnevno življenje ljudi;

Regionalni razvoj, proizvodnja in strateški sektorji

57.  zavrača pristop Komisije, po katerem je kohezijska politika podrejena ekonomskemu upravljanju EU; poudarja, da je regionalna politika pomembno orodje za spodbujanje ekonomske in socialne kohezije, pri čemer so glavni cilji zmanjšati neskladja med regijami (zlasti kar zadeva revnejše in najbolj oddaljene regije) ter spodbujati realno konvergenco, rast in zaposlovanje; vztraja, da kohezijske politike ne bi smeli uporabljati kot instrument za finančno kaznovanje regije ali države članice, ki zavrne politiko deregulacije in privatizacije;

58.  priporoča izvajanje nujnih ukrepov za proizvodne sektorje, ki so bistvenega pomena za posamezna gospodarstva in ki torej pomembno vplivajo na razvojne možnosti posameznih držav; poziva k spodbujanju javnih projektov, podpori za mikro, mala in srednja podjetja, zadruge in lokalno upravo ter k okrepitvi skladov Unije in njihovi usmeritvi v ta področja;

59.  poziva Komisijo, naj da prednost državam članicam, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela, in se zlasti usmeri v regije, ki so v recesiji in imajo visoko stopnjo brezposelnosti in revščine;

60.  meni, da obstoječe financiranje EU in finančna sredstva, ki jih EU trenutno namenja kohezijski politiki, ne zadostujejo za potrebe realne konvergence in za premostitev neskladij med regijami, visoke stopnje brezposelnosti, plačne neenakosti in revščine v državah članicah; opozarja, da je treba okrepiti proračun EU na področju kohezijske politike; poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da prostorsko upravljanje in načrtovanje ostaneta v pristojnosti posameznih držav članic; ugotavlja, da je preprečevanje zaostanka pri plačilih v prihodnje bistveno za zagotavljanje uspešnega izvajanja kohezijskih politik;

61.  je seznanjen s tem, da so bile v proračunu EU za raziskave in razvoj predvidene le nizke naložbe; poziva Komisijo, naj se pri dodeljevanju finančnih sredstev za raziskave ne osredotoči na le nekaj univerz, raziskovalnih centrov in korporacij;

62.  ponovno potrjuje, da je voda splošna pravica in bi morala biti zagotovljena vsem ljudem in ne bi smela biti privatizirana;

63.  poziva k decentralizirani skupni ribiški politiki, ki bo spodbujala posodabljanje in trajnostni razvoj ribiškega sektorja, pri tem pa zagotovila njegovo socialno-ekonomsko vzdržnost, trajnost virov, ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest ter izboljšanje življenjskih razmer za delavce v ribištvu; poziva k ukrepom za zagotovitev nacionalne suverenosti nad izključnimi ekonomskimi conami držav članic in glede njihovih ribolovnih virov;

64.  poziva k varstvu biotske raznovrstnosti v morskem okolju, kar bo zagotovilo ugodne pogoje za obnovo ribjih populacij s pomočjo izvajanja ustreznih praks trajnostnega upravljanja; ponovno poudarja, da je treba v okviru skupne ribiške politike priznati posebnosti malega in priobalnega ribolova in ustreznost obstoječih instrumentov glede na potrebe tega sektorja;

65.  meni, da je 30 let skupne kmetijske politike (SKP) povzročilo veliko škodo kmetijskemu sektorju v državah članicah in prispevalo h krizi v kmetijskem sektorju; poziva, naj se v središče pozornosti ponovno postavijo načela financiranja SKP za zagotovitev primerne življenjske ravni kmetov (člen 39, točka 2), da bi tako preprečili vse večje koncentracije proizvodnje in višje ravni intenzivnega kmetijstva, zmanjševanje števila malih kmetov in organizacij kmetov, pa tudi povečevanje neenakosti med regijami in odvisnost od blaga iz tujine, pri čemer imajo prednost največja evropska gospodarstva; obžaluje, da ta pojav ogroža kmetijsko in podeželsko dediščino, ki ima pomembno vlogo na svetovni ravni, hkrati pa kmetijsko-živilske družbe zvišujejo svoje marže in vsiljujejo svoj model svetovnega prehranskega sistema, ki ima uničujoče posledice za okolje; poudarja, da morajo biti namesto velikih družb v središču vseh kmetijskih in prehranskih politik kmetje, da bi lahko resnično spodbujali trajnost, rast in ustvarjanje delovnih mest v vseh regijah;

66.  obžaluje, da sedanje politike vodijo k drastičnemu zmanjševanju števila tradicionalnih družinskih kmetij po vsej EU ter posledično k upadanju družbene in gospodarske dejavnosti na podeželju;

67.  odločno nasprotuje prilaščanju zemljišč in tržni prevladi in nepoštenemu določanju cen velikih kmetijsko-živilskih družb, ki izkoriščajo kmete in vsiljujejo čezmerno proizvodnjo, kar negativno vpliva na kakovost hrane, dobrobit ljudi in živali ter na okolje;

68.  poziva Komisijo, naj prepove vse oblike patentiranja semen, da bi kmete zavarovala pred pritiski in močjo multinacionalnih podjetij, ki proizvajajo semena, ter za zaščito lokalnih sort in naše genske in kulturne dediščine; jo nadalje poziva, naj v sodelovanju z državami članicami prepove izdajanje dovoljenj za GSO ter njihovo pridelavo in trženje ter sprejme ukrepe za omejitev razširjene uporabe pesticidov;

69.  poziva Komisijo, naj čim prej začne izvajati še neuresničene točke iz strategije Evropske unije za zaščito in dobrobit živali 2012–2015; jo nadalje poziva, naj pripravi novo in ambiciozno strategijo za zaščito in dobrobit živali za obdobje 2016–2020, da bi odpravili sedanje pomanjkljivosti in zapolnili vrzeli, da bi ustvarili enake konkurenčne pogoje in izboljšali dobrobit živali po vsej EU;

70.  meni, da bi morala biti finančna sredstva EU za kmetijstvo namenjena temu, da bi se kmetijski sistemi držav članic razvili tako, da ne bi bili več tako odvisni od zunanje oskrbe, pa tudi zaščiti kmetijske in podeželske dediščine;

71.  poziva Komisijo, naj preuči, ali je treba oblikovati javne instrumente za regulacijo proizvodnje in trgov v sektorju mleka, pa tudi v drugih sektorjih, da bi zagotovili poštene cene za proizvodnjo, pri čemer je treba upoštevati tako vhodne stroške kot maloprodajne cene, za zagotovitev pravične porazdelitve dodane vrednosti vzdolž vrednostne verige sektorja, pa tudi za preprečitev koncentracije in krepitve proizvodnje, ter da bi vsem državam članicam zagotovili pravico, da sadijo in proizvajajo ter ščitijo svojo prehransko neodvisnost;

72.   poudarja, da je treba krepiti in razvijati raznoliko industrijsko bazo v vseh državah članicah in regijah ter pri tem upoštevati regionalne posebnosti, saj je to bistveno za zagotavljanje visoke stopnje zaposlenosti, gospodarske dejavnosti in razvoja;

73.  poziva Komisijo, naj preuči problem selitve industrijske proizvodnje v svetovnih vrednostnih verigah in predlaga prepoved uporabe finančnih sredstev EU za preselitev proizvodnje v tretje države, da bi industrijska delovna mesta tako ohranili v državah članicah;

74.  zavrača evropsko energetsko unijo, pri kateri gre za projekt za velike evropske monopole v tem sektorju; poziva k javnemu nadzoru nad tem strateškim sektorjem, saj so za izboljšanje energetske učinkovitosti ter zagotavljanje, med drugim, diverzifikacije virov, napredka na področju obnovljivih virov energije, trajnostne rabe endogenega potenciala posameznih držav in zanesljive oskrbe z energijo potrebni načrtovanje ter javni in demokratični nadzor nad energetskim sektorjem; poziva k predložitvi zavezujočih trajnostnih meril za energijo in biomaso;

75.  ponovno poudarja, da je energija javna dobrina in da bi bilo treba v korist potrošnikov zagotoviti enak in cenovno ugoden dostop do energije; poudarja, da bi se morala EU osredotočiti na problem energijske revščine, saj jo trpi skoraj 11 % prebivalstva EU; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj da v prihodnjih zakonodajnih predlogih prednost ukrepom za zmanjšanje energijske revščine in naj do sredine leta 2017 predloži akcijski načrt;

76.  meni, da bi moral energetski prehod privesti do učinkovitejšega, preglednejšega, bolj trajnostnega, decentraliziranega in demokratičnega energetskega sistema, ki bo temeljil na obnovljivih virih energije, koristil družbi kot celoti, obenem pa varoval najranljivejše in zagotavljal, da jim bodo na voljo koristi ukrepov za energetsko učinkovitost in obnovljivih virov energije;

77.  ponavlja poziv Parlamenta, naj se določita zavezujoča cilja o 30-odstotnem deležu obnovljivih virov energije in 40-odstotnem prihranku energije do leta 2030; zato poziva Komisijo, naj to upošteva pri prihodnjih pregledih direktiv o elektriki iz obnovljivih virov in o energetski učinkovitosti ter naj se na pogajanjih o direktivah zavzame za ta zavezujoča cilja; nadalje poziva Komisijo, naj predloži zavezujoča trajnostna merila za energijo in biomaso;

78.  Komisijo zlasti poziva, naj predlaga trajnostna merila za industrijske izdelke in „krožno gospodarstvo“ v celoti vključi v vse ustrezne politike, pri tem pa upošteva celoten življenjski cikel izdelkov; poleg tega poudarja, da je treba dosledno izvajati ukrepe, opredeljene v načrtu za Evropo, gospodarno z viri, vključno s postopnim opuščanjem subvencij, ki negativno vplivajo na okolje; meni, da ima tržni pristop h krožnemu gospodarstvu škodljive posledice za javni interes in da je potrebna velika odgovornost držav članic in javnih politik;

79.  zavrača modele liberalizacije, ki se jih državam članicam vsiljuje v prometnem sektorju; poziva, naj se v skladu s potrebo po ohranitvi obveznosti javne službe ti modeli namesto tega opustijo, pri tem pa ustrezno upošteva spodbujanje prometne politike, ki spoštuje suverenost držav članic, ter njihov lasten strateški pristop k teritorialni koheziji in nacionalnemu razvoju; poziva k spodbujanju socialnega dialoga in sodelovanja med vsemi ustreznimi delavci, kar bo omogočilo boljšo povezanost in interoperabilnost nacionalnih prometnih omrežij; poudarja, da je treba spodbujati javni prevoz, ponudbo skupne mobilnosti ter hojo in kolesarjenje, zlasti na mestnih območjih;

80.  poziva Komisijo, naj preuči prometne predpise EU in jih po potrebi prilagodi digitalni dobi; poziva Komisijo, naj prilagodi regulativni okvir za različne načine prevoza in tako spodbudi nove inovacije in storitve za mobilnost in logistiko, hkrati pa zagotavlja visoke standarde glede varnosti, delovnih pogojev in varstva potrošnikov, pa tudi pošteno obdavčevanje in preprečevanje škodljivih posledic za okolje;

81.  poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, ki so potrebni za razogljičenje prometnega sektorja;

82.  poziva k ambicioznemu načrtu za zmanjšanje števila smrtnih žrtev v cestnem prometu, ki bo vključeval jasne cilje glede zmanjšanja tega števila;

Okolje

83.  meni, da je podnebna kriza – kot je bila priznana v petem ocenjevalnem poročilu Medvladnega foruma za podnebne spremembe, ki je bilo sprejeto in potrjeno na zadnji konferenci COP 21 – posledica škodljivega človeškega delovanja, zlorabe energetsko intenzivnega proizvodnega sistema ter rabe in izkoriščanja fosilnih goriv;

84.  zato poudarja, da si je treba za rešitev za boj proti podnebnim spremembam prizadevati predvsem prek zavez vseh zadevnih držav za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, pri čemer je treba upoštevati njihovo ustrezno zgodovinsko odgovornost, in – ker to ne bi smelo biti prepuščeno tržnim instrumentom – zahteva, da se prenehajo izvajati kapitalistične razvojne politike, ker metod proizvodnje oziroma načinov distribucije in potrošnje sicer ne bo mogoče spremeniti;

85.  obžaluje, da zaveze s konference COP 21 po eni strani ne zagotavljajo zmanjšanja emisij toplogrednih plinov – in torej ne zagotavljajo zmanjšanja koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na raven, ki naj bi bila skladna s povečanjem povprečne temperature za največ 2 °C – in da se z njimi po drugi strani ohranjajo in krepijo tržni mehanizmi, s pomočjo katerih prihaja do neke vrste zasebnega prisvajanja narave in njenih virov;

86.  zagovarja povečanje dodeljenih finančnih sredstev za okoljevarstvene politike; poziva, naj se znatno poveča proračun programa LIFE, in sicer tako da bo znašal vsaj 1 % proračuna EU; zavrača slabitev zakonodaje v zvezi z varstvom habitatov in ogroženih prostoživečih vrst; poziva k vzpostavitvi posebnega finančnega instrumenta za financiranje omrežja Natura 2000 in k sprejetju usklajenih ukrepov za ohranjanje vrednot, ki jih to omrežje predstavlja;

87.  poziva Komisijo, naj podnebno politiko in politiko podnebnih sprememb vključi v vse svoje politike; obžaluje, da Komisija v zvezi z zavezujočimi cilji doslej kaže pomanjkanje ambicioznosti;

88.  poziva Komisijo, naj v okviru svojega mandata dosledno – in v skladu z previdnostnim načelom – ne predlaga nadaljnjih odstopanj pri uporabi kemičnih snovi, škodljivih pesticidov in endokrinih motilcev za zdravje ljudi in okolje, naj zmanjša izpostavljenost kemičnim snovem v vodi, prsti, zraku in hrani, ki negativno vplivajo na zdravje ljudi in okolje na svetovni ravni, in pripravi zakonodajne predloge za zmanjšanje izpostavljenosti;

Za mir in proti militarizmu in Natu

89.  obsoja vedno večje korake v smeri militarizacije EU; zavrača evropsko varnostno strategijo in njeno skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP) ter skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP); zahteva konec sodelovanja med EU in Natom ter zavrača sedanjo politiko širjenja Nata; vztraja, da je treba zapreti vsa tuja vojaška oporišča v Evropi;

90.  vztraja, da je treba pri vseh zunanjih dejavnostih EU spoštovati načela strogo civilne zunanje politike, ki je skladna z mednarodnim pravom in se nediskriminatorno izvaja, in prevzeti vodilno vlogo pri diplomatskem in miroljubnem reševanju konfliktov, tudi s pobudami mediacije ter s programi razorožitve, demobilizacije in ponovne vključitve (DDR) v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov; poudarja, kako pomembna so prizadevanja za krepitev mednarodne pogodbe o trgovini z orožjem, izboljšanje režima EU za nadzor nad izvozom orožja, podporo ureditvi iz pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in jedrski razorožitvi ter kako pomembno je podpreti ukrepe za izkoreninjenje revščine, humanitarno pomoč, trajnostni gospodarski in družbeni razvoj, pa tudi cilje trajnostnega razvoja, ki spodbujajo uravnotežene gospodarske odnose, pravično trgovino ter pravično porazdelitev virov in bogastva v sosedstvu EU in po svetu;

91.  poziva Komisijo, naj izpolni svojo zavezo, da bo s partnerji ESP sodelovala pri uresničevanju razvojnih ciljev Združenih narodov; poudarja, da je ustvarjanje delovnih mest odločilno vprašanje za prihodnost večine držav evropskega sosedstva; podpira posebno osredotočenost na zaposljivost mladih ter spodbujanje malih in srednjih podjetij; poudarja, da je za to potreben pristop na več ravneh, od nacionalne do regionalne in lokalne ravni, pa tudi regionalno, podregionalno in čezmejno sodelovanje, prek katerega bodo lahko vključene države članice EU, partnerske države ter njihove lokalne in regionalne oblasti; poziva k realističnim pristopom in programom, ki ljudem prinašajo konkretne koristi; poziva Komisijo, naj predstavi strategijo za sodelovanje s sosedami sosed, ki je bila oznanjena v okviru pregleda sosedske politike;

92.  zavrača vsakršno uporabo proračuna EU za vojaške ali civilno-vojaške namene; zavrača izvajanje pilotnega projekta o raziskavah SVOP, ki sta ga skupaj začeli Komisija in EDA in med drugim zajema sisteme daljinsko pilotiranih zrakoplovov; odločno nasprotuje temu, da bi se vojaške, civilno-vojaške ali varnostne raziskave v splošnem, zlasti pa razvoj sistemov daljinsko pilotiranih zrakoplovov, financirali iz sredstev za Obzorje 2020 ali proračuna EU na splošno; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo Unija spoštovala svoje zaveze glede izkoreninjenja revščine, trajnostnega razvoja, ciljev trajnostnega razvoja, nadzora nad oborožitvijo, ureditve iz pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in jedrske razorožitve;

93.  poziva Komisijo, naj izboljša preglednost stroškov na področju mednarodnih dejavnosti, in sicer v vseh fazah, od načrtovanja do predhodne ocene; ponovno izraža ostro kritiko, ker se nad zunanjo in varnostno politiko še vedno ne izvaja nadzor;

94.  potrjuje, da so zunanje zadeve suverena pristojnost vsake države članice, in zavrača, da bi EU, kar zadeva zunanjo politiko, govorila z enim glasom; želi spomniti, da morajo zunanje politike držav članic – ne glede na to, ali jih izvajajo same ali skupaj – spoštovati načela strogo civilne zunanje politike, ki je skladna z mednarodnim pravom in se nediskriminatorno izvaja, in da bi moralo diplomatsko in miroljubno reševanje konfliktov še naprej potekati pod okriljem Organizacije združenih narodov in v duhu vzajemnega partnerstva in solidarnosti ter ob spoštovanju suverenosti tretjih držav;

95.  ostro zavrača spodbujanje in podporo tehnološke in industrijske baze evropske obrambe (EDTIB) in vojaškega industrijskega kompleksa ter okrepitev in poglobitev obrambnega sodelovanja; zavrača vsakršno uporabo proračuna EU za vojaške ali civilno-vojaške namene; poziva k dejanskim politikam za mir, solidarnost in enakost, s katerimi se bodo skušali doseči nadzor nad oborožitvijo, popolna razorožitev, zlasti jedrska, ter demilitarizacija EU;

96.  je zelo zaskrbljen, da številne vlade ne spoštujejo niti nacionalnih, evropskih in mednarodnih zavez, ki so jih dale v zvezi z izvozom orožja; poziva, naj EU preneha trgovati z orožjem in izvažati orožje in vojaško opremo na konfliktna območja;

_____________________

97.  poziva Komisijo, naj svoj delovni program revidira v skladu z resolucijo Parlamenta;

98.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL L 304, 20.11.2010, str. 47.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov