PREDLOG RESOLUCIJE o delovnem programu Komisije za leto 2017
4.7.2016 - (2016/2773(RSP))
v skladu s členom 37(3) Poslovnika in z okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo
Vicky Ford v imenu skupine ECR
B8‑0896/2016
Resolucija Evropskega parlamenta o delovnem programu Komisije za leto 2017
Evropski parlament,
– ob upoštevanju izjave Komisije z dne 19. februarja 2016 o mehanizmu za izvajanje subsidiarnosti in mehanizmu za zmanjšanje bremena,
– ob upoštevanju izjave Evropskega sveta z dne 19. februarja 2016 o konkurenčnosti,
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje,
– ob upoštevanju končnega poročila skupine neodvisnih deležnikov na visoki ravni za upravne obremenitve z dne 24. julija 2014 o zmanjšanju birokracije v Evropi – zapuščina in obeti,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 z naslovom Boljšim predpisom enotnega trga naproti[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o letnih poročilih o subsidiarnosti in sorazmernosti 2012 in 2013[2],
– ob upoštevanju člena 37(3) Poslovnika,
A. ker se bodo države članice Evropske unije v naslednjih desetletjih na hitro spreminjajočem se in vse zahtevnejšem globalnem trgu soočale z velikimi gospodarskimi izzivi;
B. ker bodo lahko samo konkurenčna gospodarstva ustvarila delovna mesta in blaginjo ter s tem zagotovila višje življenjske standarde državljanov, prihodnje financiranje naložb, kakovostno izobraževanje in možnosti za mlade, boljšo zdravstveno oskrbo, pokojnine ter boljše javne storitve;
C. ker morajo države članice povečati produktivnost in inovacije, da se bodo lahko spopadle z gospodarskimi izzivi, ki so pred njimi;
D. ker morajo države članice zmanjšati javni in zasebni dolg ter zagotoviti močne temelje za dolgoročno trajnostno gospodarsko rast;
E. ker ima javnost vse več pomislekov glede Evropske unije, saj meni, da si jemlje pooblastila in pristojnosti, ki bi jih bolje izvrševale države članice ali njihovi regionalni in lokalni organi ali sami državljani;
F. ker si državljani Evropske unije nedvoumno želijo manj strogo unijo, ki lajša sodelovanje med državami članicami na področjih, na katerih lahko to prispeva k dodani vrednosti, in ki zlasti spoštuje nadvse pomembni načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;
1. poziva Komisijo, naj leta 2017 prednost nameni ukrepom v smeri dolgotrajne trajnostne rasti, ustvarjanja delovnih mest in blaginje;
2. pozdravlja izjavo Komisije z dne 19. februarja 2016 o mehanizmu za izvajanje subsidiarnosti in mehanizmu za zmanjšanje bremena, v kateri je navedeno, da bo Komisija uvedla mehanizem, s katerim bo pregledala, ali je veljavna zakonodaja EU skladna z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti; poziva Komisijo, naj v celoti izvede priporočila iz resolucije Parlamenta z dne 12. aprila 2016 o letnih poročilih o subsidiarnosti in sorazmernosti 2012 in 2013;
3. poziva Komisijo, naj ambiciozno izvaja Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje, zlasti poglavja, ki se nanašajo na teste za mala in srednja podjetja in konkurenčnost v okviru ocene učinka, določitev ciljev za zmanjšanje bremen, letno študijo bremena in delo odbora za regulativni nadzor; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo mikropodjetja v čim večji meri izvzeta iz vseh zakonodajnih predlogov, tako da bo mogoče spodbujati nova zagonska podjetja in podjetnike; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo v svojem delovnem programu uveljavila priporočila iz resolucije Parlamenta z dne 12. aprila 2016 z naslovom Boljšim predpisom enotnega trga nasproti;
4. poudarja, da je dosega novih trgovinskih dogovorov bistven del tega programa za rast, da se razvije navzven usmerjen konkurenčni evropski gospodarski okvir, v katerem bo mogoče zagotoviti oprijemljive koristi in nižje cene za potrošnike ter ustvariti nova delovna mesta;
5. poziva Komisijo, naj se osredotoči na pripravo posodobljenega in učinkovitega proračuna; ugotavlja, da so bili računovodski izkazi EU dosledno potrjeni kot pokazatelji resnične in poštene slike stanja financ Evropske unije, še vedno pa obstajajo pomisleki glede učinkovitosti odhodkov, zato poziva Komisijo, naj povsem na novo opredeli prednostne naloge svojega pristopa k proračunskemu nadzoru, kjer ni bil dosežen zadosten napredek za rešitev vprašanja, ki je ključnega pomena za evropsko javno mnenje; poudarja, da je treba denar davkoplačevalcev učinkoviteje porabljati, kar pomeni, da morajo države članice obravnavati vse pomisleke glede slabega upravljanja in goljufij; poziva, naj se obstoječe politike redno ocenjujejo, pregledujejo in po potrebi prilagajajo, da bodo izpolnjevale prihodnje potrebe v hitro spreminjajočem se tehnološkem in gospodarskem okolju; poudarja, da morajo to ocenjevanje izvajati popolnoma neodvisni in objektivni organi;
DEL 2: SPECIFIČNI PREDLOGI ZA DELOVNI PROGRAM
Nova spodbuda za delovna mesta, rast in naložbe
Mehanizem za izvajanje subsidiarnosti in sorazmernosti in mehanizem za zmanjšanje bremena
6. meni, da bosta nova mehanizma za izvajanje subsidiarnosti in sorazmernosti ter za zmanjšanje bremena, opisana v izjavi Komisije z dne 19. februarja 2016, okrepila program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) ter pripomogla h gospodarski rasti, ustvarjanju delovnih mest in večji blaginji;
7. je seznanjen s tem, da je Evropski svet v svoji izjavi o konkurenčnosti 19. februarja 2016 prav tako pozval k določitvi ciljev za zmanjšanje bremena v ključnih sektorjih; poziva Komisijo, naj bo zmanjšanje bremena v skladu s tema izjavama osrednji element „pisma o nameri“ za delovni program za leto 2017, da bo zastavila pozitiven program reform za sam delovni program in predvideno skupno izjavo o letnih institucionalnih programih;
8. poziva Komisijo, naj med prednostne naloge v programu dela za mehanizma za izvajanje subsidiarnosti in sorazmernosti ter za zmanjšanje bremena vključi naslednje točke:
– Uredbo (ES) št. 833/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti,
– Direktivo 2003/88/ES o določenih vidikih organizacije delovnega časa,
– Direktivo 2008/104/ES o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela,
– Direktivo 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev,
– Direktivo 2012/27/EU o energetski učinkovitosti,
– Uredbo (ES) št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH),
– Uredbo (EU) št. 528/2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov,
– Uredbo (ES) št. 1107/2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet,
– Uredbo (ES) št. 396/2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora,
– Direktivo Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov,
– Uredbo Sveta (ES) št. 1967/2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju,
– Akt za mala podjetja,
– Uredbo (EU) št. 165/2014 o tahografih v cestnem prometu,
– Direktivo 2014/95/EU o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin,
– Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 815/2012 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010 glede posebnih ureditev za davčne zavezance, ki nimajo sedeža in opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci,
9. poziva Komisijo, naj umakne zakonodajni predlog o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi;
10. poziva Komisijo, naj pregleda predlog o ciljno usmerjenem pregledu Direktive 2013/32/EU o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite;
11. poziva, naj se prednostne naloge v programu dela predlagajo do konca leta 2016 v skladu z novim mehanizmom za izvajanje subsidiarnosti in sorazmernosti in mehanizmom za zmanjšanje bremena in se vključijo v delovni program za leto 2017;
Boljša priprava zakonodaje
12. ugotavlja, da se je Komisija strinjala, da določi neto cilje za zmanjšanje gospodarskih stroškov, povezanih z regulativnim bremenom za podjetja; poziva, naj se v sodelovanju s parlamenti držav članic za ta cilj v skladu s prejšnjimi ambicijami določi 25-odstotno zmanjšanje bremena veljavne zakonodaje EU do leta 2020 skupaj z dolgoročnim ciljem zmanjšanja tega bremena za polovico do leta 2030; poudarja, da bi moral ta splošni cilj vključevati tudi stroške usklajevanja in si je treba precej prizadevati tudi glede teh stroškov; poziva, naj vsaka nova Komisija v posvetovanju s Parlamentom in Evropskim svetom določi vmesne cilje; meni, da je program ustreznosti in uspešnosti predpisov pomemben prvi korak k poenostavitvi zakonodaje in zmanjšanju regulativnega bremena za podjetja ter odpravi ovir za rast in ustvarjanje novih delovnih mest; odločno spodbuja Komisijo, naj preuči prednosti uvedbe regulativnega ravnovesja in po možnosti uporabi formulo „za vsak nov standard se razveljavita dva stara standarda“, pri čemer se lahko nova pravila, ki povečujejo upravna in regulativna bremena, uvedejo le, če je mogoče ugotoviti ustrezno dvojno zmanjšanje obstoječega bremena;
13. v skladu z ustreznimi določbami novega medinstitucionalnega sporazuma poziva Komisijo, naj nujno pripravi predloge o določitvi ciljev za zmanjšanje bremena v ključnih sektorjih v najkrajšem možnem času; poziva Komisijo, naj predstavi, po kateri metodi namerava opredeliti ključne sektorje, za katere se bodo določili cilji zmanjšanja bremena;
14. poudarja, kako pomembna je dogovorjena letna študija bremena v okviru Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje, saj je pomembno orodje za to, da se rezultati prizadevanj Unije za preprečevanje in zmanjšanje pretirane pravne ureditve in upravnih bremen jasno in pregledno opredelijo in spremljajo, pri čemer bi morala študija vsebovati tudi seznam, ki bi se posebej nanašal na mala in srednja podjetja; meni, da je treba letno študijo bremena uporabiti za opredelitev bremen, ki jih povzročajo posamezni zakonodajni predlogi in akti Komisije ter posameznih držav članic;
15. ugotavlja, da se skladnost z načelom subsidiarnosti in sorazmernosti trenutno ocenjuje le na začetku zakonodajnega postopka; zato poudarja, da je treba uvesti tudi preverjanje skladnosti s tema načeloma na koncu zakonodajnega postopka ter pred sprejetjem končnega besedila, kar bi zagotovilo spoštovanje teh načel v zakonodajnem postopku; poziva Komisijo, naj po možnosti po zaključku tristranskih pogajanj uporabi „obdobje za razmislek“, da dokonča oceno učinka in preveri skladnost z načelom subsidiarnost in da bo postopek preglednejši;
16. poziva Komisijo, naj prizna, da ima program za boljšo pripravo zakonodaje lokalno/regionalno razsežnost, ki ni nujno obravnavana v okviru subsidiarnosti, poziva jo tudi, naj razširi svoje postopke za oceno regulativnega učinka (ki se razlikuje od ocene teritorialnega učinka), da bo preučila finančne in upravne učinke obstoječih in novih standardov na lokalne/regionalne oblasti;
17. poziva Komisijo, naj nujno pregleda akt za mala podjetja in preuči, kako lahko ta akt ob programu za boljšo pripravo zakonodaje učinkoviteje deluje;
18. predlaga, naj Komisija v okviru programa za boljšo pripravo zakonodaje preuči inovativne načine za doseganje rezultatov politike brez zakonodaje, tako da na primer z uporabo vedenjske ekonomike preuči in vpliva na vedenje;
19. poziva Komisijo, naj se v vseh fazah zakonodajnega postopka, tudi v čim zgodnejši fazi, posvetuje z deležniki, da bi preprečili neželene posledice;
20. poziva Komisijo, naj pregleda delovanje platforme programa ustreznosti in uspešnosti predpisov in zagotovi, da bo ta platforma pregledna in uporabniku prijazna; poziva, naj se v letu 2017 ocenijo njena uspešnost in dosežki;
21. poziva Komisijo, naj v letu 2017 pripravi oceno neodvisnosti odbora za regulativni nadzor pri opravljanju njegove nadzorne vloge in svetovanja glede posameznih ocen učinka ter naj na kratko opiše morebitne potrebne nadaljnje ukrepe;
22. v zvezi s členom 155 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) poziva socialne partnerje, naj na podlagi sedanjih in prihodnjih okvirnih sporazumov, vključno z okvirnim sporazumom iz leta 2012 za frizerski sektor, sprejmejo orodja za boljšo pripravo zakonodaje, povečajo uporabo ocen učinka v svojih pogajanjih in sporazume o predlogih zakonodajnega ukrepa predložijo odboru Komisije za regulativni nadzor;
23. poziva Komisijo, naj opredeli napredek in dosežke na področjih, katerih predpisi so bili označeni za deset najbolj obremenjujočih predpisov za mala in srednja podjetja, med katere sodita tudi direktiva o delovnem času in direktiva o začasnih delavcih, ter naj prednostno ukrepa na teh področjih;
24. opozarja na nedavni trend, ko podjetja svojo proizvodnjo in storitve selijo nazaj v Evropo, in na možnosti za nova delovna mesta, ki jih ta prinaša; poziva Komisijo, naj preuči, kako lahko EU podjetjem pomaga izkoristiti možnosti v zvezi s to selitvijo nazaj;
25. poziva Komisijo, naj pri pregledu pravnega reda na področju zdravja in varnosti sprejeme načela boljše priprave zakonodaje in zagotovi, da bo novi okvir še naprej sorazmeren in prilagodljiv spremenljivim razmeram na delovnem mestu; meni, da bi bilo treba na primer v okvirni direktivi določiti, da se vsakih deset let izvede ocenjevanje;
26. poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje z nacionalnimi parlamenti in se obširno posvetuje z njimi pri obravnavanju pregledov in razveljavitev zakonodaje EU; poziva k uvedbi samodejne revizijske klavzule za vso zakonodajo EU, na podlagi katere bi se začela ciljna neodvisna ocena učinka, ki bi lahko privedla do pregleda ali razveljavitve zakonodaje; poudarja, da je mogoče v oceni učinka med drugim preučevati elemente, kot so skladnost z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti, bremena za države članice, podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, in deležnike, ter ocenjevati možnost prenosa pristojnosti EU nazaj državam; ugotavlja, da se bo samodejno predpostavljala razveljavitev zakonodaje na ravni EU, če pri oceni učinka ne bo mogoče dokazati, da je ta zakonodaja še vedno ustrezna;
27. je razočaran nad tem, kako se je Komisija odzvala v primerih, ko so nacionalni parlamenti sprožili postopek rumenega kartona; meni, da mora Komisija pri izvajanju priporočil iz resolucije Parlamenta z dne 12. aprila 2016 o letnih poročilih o subsidiarnosti in sorazmernosti 2012 in 2013 okrepiti dialog z nacionalnimi parlamenti in celovito odgovoriti na morebitne pomisleke, ki jih izrazijo v objavljenih mnenjih; meni, da mora Komisija svoje stališče o mnenjih v zvezi subsidiarnostjo podrobno obrazložiti tudi pred pristojnim odborom ali odbori Parlamenta;
28. poziva Komisijo, naj usklajeno okrepi politični in zakonodajni dialog z nacionalnimi in po potrebi regionalnimi parlamenti, da bo mogoče v celoti oceniti skladnost potencialnih in sedanjih predlogov EU z njenimi pristojnostmi in načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti; ugotavlja, da bi moral ta postopek potekati v posvetovalnih in pripravljalnih fazah zakonodajnega načrtovanja pred objavo predlogov EU in bi ga bilo treba stalno spremljati, da bi zagotovili redno ocenjevanje veljavne zakonodaje; ugotavlja, da imajo nacionalni parlamenti pri sodelovanju s sogovorniki v drugih državah članicah za to na voljo več instrumentov, na podlagi katerih mora Komisija sprejeti pomembne ukrepe in obravnavati pozive nacionalnih parlamentov, vključujejo pa pravico do zavezujoče zakonodajne pobude („zeleni karton“), ki jo je predlagala Konferenca odborov za evropske zadeve (COSAC), „rdeči karton“ na podlagi načela subsidiarnosti, s katerim lahko 16 držav članic prepreči napredovanje postopka o zakonodaji EU, tesnejše sodelovanje pri pregledih delegiranih in izvedbenih aktov ter pravico do začetka parlamentarne preiskave v evropskih zadevah, vključno s finančno preglednostjo;
29. poziva Komisijo, naj pripomore k hitrejši uveljavitvi in ratifikaciji Marakeške pogodbe o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja;
30. nasprotuje predlagani zakonodaji o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, saj ne spoštuje načel subsidiarnosti in sorazmernosti; poudarja, da lahko države članice same najbolje poiščejo rešitve, ki so primerne za njihovo kulturno in poslovno okolje, namesto da bi za vse države članice uporabili kontraproduktivni pristop določitve ene kvote za vse;
Finančne storitve
31. poziva k prizadevanjem za pospešitev in prednostno obravnavo dokončanja unije kapitalskih trgov zaradi njene vloge pri spodbujanju rasti in globalne konkurenčnosti; poudarja, da je potrebna kumulativna ocena učinka ekonomske zakonodaje, da bi ugotovili zakonodajne nedoslednosti, ki bi lahko ovirale unijo kapitalskih trgov;
32. se zavzema za to, da se pri oblikovanju politike večja pozornost nameni svetovni konkurenčnosti finančnih sektorjev EU; ugotavlja tudi, da je za uveljavljanje interesov EU potrebno večje usklajevanje med evropskimi nadzornimi organi in Komisijo ter mednarodnimi organi;
33. poziva Komisijo, naj redno spremlja izvajanje finančne zakonodaje ter oceni težave pri izvajanju, nenamerne posledice in elemente, ki bi jih lahko spremenili, posodobili ali odpravili; poudarja vlogo, ki jo morajo imeti evropski nadzorni organi in enotni mehanizem nadzora za doseganje boljše pravne ureditve; v zvezi s tem poudarja, da bi morali evropski nadzorni organi tesno sodelovati z nacionalnimi strokovnjaki in deležniki pri pripravi tehničnih standardov za preprečevanje neželenih posledic;
34. poudarja, da bi morala Komisija v skladu s svojim programom za boljšo pripravo zakonodaje pri vseh predlogih za dodatno zakonodajo izvesti temeljito oceno učinka in analizo stroškov in koristi, da bi zagotovila, da se predlogi sprejmejo le, če načrtovanih učinkov ni mogoče doseči z nezakonodajnimi sredstvi; poziva Komisijo, naj izpolni svojo novo zavezo pregleda finančne ureditve EU glede subsidiarnosti in sorazmernosti, in z zanimanjem pričakuje rezultate na področju finančnih storitev; poleg tega ugotavlja, da je pomembno zagotoviti ustrezno razdelitev pristojnosti med EU in nacionalno ravnijo, ob upoštevanju znanja in izkušenj nacionalnih nadzornikov v zvezi z njihovim lokalnim trgom;
35. pozdravlja delo Komisije in držav članic pri dejavnem spodbujanju boja proti davčnim goljufijam, davčnim utajam, agresivnemu davčnemu načrtovanju in uporabi davčnih oaz; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj upošteva globalno naravo davčnih goljufij, davčnih utaj, agresivnega davčnega načrtovanja in uporabe davčnih oaz ter zagotovi, da bodo vsi sprejeti ukrepi zaščitili konkurenčnost podjetij EU ter zagotovili zadostno preglednost, da bi se povečalo zaupanje potrošnikov v poštenost davčnih sistemov držav članic EU;
36. poziva k pravočasnemu izvajanju veljavne zakonodaje o bančni uniji in krepitvi dialoga s strokovnjaki v sektorju, da se ocenita učinek in uspešnost sprejete zakonodaje; želi spomniti, da več držav članic še vedno ni preneslo zakonodaje o reševanju z zasebnimi sredstvi, zato poziva Komisijo, naj zagotovi hiter in celovit prenos direktive o sanaciji in reševanju bank; poziva Komisijo, naj izvede temeljito oceno tveganj v zvezi s predlogom evropskega sistema jamstva za vloge; v zvezi s tem ugotavlja, da bi morala ta ocena vsebovati obsežen pregled stanja infrastrukture nacionalnih sistemov jamstva za vloge in njihovega financiranja; ugotavlja, da je treba spoštovati tudi interese držav članic, ki ne sodelujejo v bančni uniji ali območju evra;
37. poziva k bolj sorazmernim ukrepom za manjše banke, da bi bile zahteve glede poročanja prilagojene velikosti banke, tako da manjše banke ne bi sporočale več informacij, kot se nadzornikom zdi potrebno za razumevanje profila tveganja bank ter morebitnega vpliva na finančno stabilnost; poleg tega ugotavlja, da bi lahko prihodnji količnik neto stabilnih virov financiranja oblikovali v skladu s poslovnim modelom bank, tako da bi bile izvzete manjše banke, ki so manj odvisne od grosističnega financiranja;
38. poziva Komisijo, naj preuči druge možnosti za dokončanje evropske monetarne in ekonomske unije (EMU) kot je usmeritev iz poročila petih predsednikov; nasprotuje vzpostavitvi proračunske zmogljivosti za euroobmočje; meni, da bi verodostojna zavezanost načelu nereševanja iz finančnih težav iz člena 125 PDEU okrepila suverenost in odgovornost držav članic na področju socialne, ekonomske in fiskalne politike;
„Povezan digitalni enotni trg“
39. podpira, da Komisija prednostno obravnava enotni digitalni trg, saj digitalne dejavnosti ustvarjajo priložnosti za nova delovna mesta, ustanavljanje novih zagonskih in rastočih podjetij, inovacije in konkurenčnost; priznava, da je digitalizacija industrije EU pomembna za ustvarjanje delovnih mest, spodbujanje produktivnosti in krepitev konkurenčnosti ter s tem za doseganje rasti; poudarja, da bo leto 2017 leto rezultatov, ker bo treba zaključiti zakonodajne predloge in začeti z izvajanjem v državah članicah;
40. priporoča, da bi morala Komisija pred pripravo zakonodajnih predlogov na digitalnem področju preučiti dobre prakse v državah članicah in na mednarodni ravni, spodbujati ukrepe na pobudo industrije, se osredotočiti na izvrševanje obstoječih zakonov in po potrebi posodobiti obstoječo nacionalno zakonodajo in zakonodajo EU, novo zakonodajo pa pripraviti le, je to resnično nujno;
41. poziva Evropsko komisijo, naj zmanjša birokracijo ter neupravičene ali nesorazmerne regulativne ali neregulativne ovire, da bi v celoti izkoristila potencial digitalnega preoblikovanja industrije in čezmejne e-trgovine; poudarja, da ukrepi ne bi smeli biti protekcionistični, temveč oblikovani tako, da bo digitalno okolje privlačno za razvoj evropskih podjetij ter za podjetja, ki želijo v Evropi ustanoviti podružnico in trgovati, ali za potrošnike in druge uporabnike;
42. obžaluje, da Komisija ni obravnavala pomembnih pomislekov v zvezi z davčnimi ukrepi v digitalnem gospodarstvu, zlasti davek na dodano vrednost (DDV); znova poziva k uvedbi skupnega vseevropskega poenostavitvenega ukrepa (prag DDV), da bi pomagali malim podjetjem na področje e-trgovine; poudarja, da je treba to vprašanje nujno obravnavati; v zvezi s tem poudarja, da je davčna politike v pristojnosti držav članic;
43. poziva Komisijo, da podpre trdno ureditev intelektualne lastnine in boljše izvrševanje pravic intelektualne lastnine, s čimer bi spodbudili konkurenčnost in podprli inovativna podjetja, nagradili ustvarjalce ter prinesli koristi uporabnikom avtorskih del; pozdravlja pristop „sledenja denarju“ in poudarja, da bi morala Komisija skupaj z državami članicami povečati ozaveščenost in primerno skrbnost v celotni dobavni verigi ter spodbujati izmenjavo informacij in dobre prakse za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine v komercialnem obsegu, pa tudi večje sodelovanje javnega in zasebnega sektorja;
„Odporna energetska unija s politiko podnebnih sprememb, ki je usmerjena v prihodnost“
44. odločno podpira sklepe sporočila Komisije (COM(2016)0062) o oceni posledic Pariškega sporazuma, v katerih potrjuje krovne cilje Evropskega sveta o emisijah toplogrednih plinov in zasnovo za okvir podnebne in energetske politike EU za leto 2030; vendar svari pred prihodnjimi prilagoditvami zavez EU glede zmanjšanja emisij v okviru prvega globalnega pregleda Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja leta 2023, ki bi lahko negativno vplivale na jasnost, ki jo podjetja in investitorji potrebujejo za prehod na nizke emisije ogljika; meni, da je treba na tem področju nujno ohraniti določbe za zaščito industrijskih sektorjev, v katerih obstaja nevarnost selitev virov CO2;
45. poziva Komisijo, naj v okviru zasnove prihodnjega elektroenergetskega trga zagotovi resnično enake konkurenčne pogoje za vse vire energije, ki prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v EU;
46. poziva Komisijo, naj zagotovi podrobno oceno učinka s poudarkom na socialno-ekonomskih posledicah nove zasnove trga z električno energijo, zlasti v srednji in vzhodni Evropi, ki bo verjetno utrpela višje stroške energetskega prehoda kot druge države članice EU;
47. meni, da bi morali pri zasnovi prihodnjega elektroenergetskega trga upoštevati vrsto različnih dejavnikov, da bi ustvarili popolnoma delujoč sistem; v zvezi s tem opozarja, da je treba v Evropi nujno povečati možnosti za shranjevanje električne energije, in poziva Komisijo, naj spodbuja vzpostavitev okvira za različne tehnologije shranjevanja električne energije, ki ne bo izkrivljal konkurence in bo spodbujal naložbe;
48. je zaskrbljen zaradi izvajanja direktive o energetski učinkovitosti in poziva Komisijo, naj z doslednimi smernicami sodeluje z državami članicami, da bi zagotovila uspešno izvajanje; podpira načelo „učinkovitost na prvem mestu“, kjer je to potrebno, in meni, da bi morali biti cilji sorazmerni in realni; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo podnebna in energetska zakonodaja EU učinkovita in sorazmerna in da se ne bo prekrivala ali si nasprotovala;
49. želi spomniti, da so bile emisije toplogrednih plinov iz letalstva 1. januarja 2012 vključene v sistem EU za trgovanje z emisijami, s čimer so vsi letalski prevozniki v okviru tega sistema dolžni pridobiti pravice do ogljikovih emisij; je seznanjen z odločitvama o začasni zaustavitvi vključitve v sistem iz leta 2013 in 2014, s čimer se je začasno zmanjšalo področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami, in sicer niso bili vključeni mednarodni leti, namen česar je bil dati Mednarodni organizaciji civilnega letalstva (ICAO) dovolj časa za razvoj globalnega tržnega ukrepa za zmanjšanje emisij iz mednarodnega letalstva; opozarja, da bo ta izjema prenehala veljati leta 2017; poziva Komisijo, naj pravočasno pripravi poročilo in priporočila za pregled odločitve, ki jo je septembra/oktobra 2016 sprejela 39. skupščina Mednarodne organizacije civilnega letalstva o sistemu globalnih tržnih ukrepov in z novim zakonodajnim predlogom prilagodi zahteve direktive;
„Bolj povezan in pravičnejši notranji trg z okrepljeno industrijsko bazo“
50. podpira zavezo iz strategije za enotni trg za zagotavljanje, da bo Evropa ohranila vodilno vlogo pri razvoju standardov na globalni ravni; spodbuja standardizacijo, ki je združljiva z mednarodnim pristopom prek razvoja mednarodnih standardov na globalni ravni ali prek priznavanja enakovrednih mednarodnih standardov, kjer je to ustrezno; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo skupna pobuda še naprej temeljila na pristopu od spodaj navzgor, v katerem bodo upoštevane potrebe, ki jih opredeli industrija, in ki bo oblikoval standarde, pomembne za trg;
51. meni, da je potrebno dodatno delo, da bo pri določanju standardov veljal dobro znan in dostopen pritožbeni postopek; spodbuja Komisijo, naj skupaj z nacionalnimi in evropskimi organi za standardizacijo izboljša pritožbene postopke na podlagi dobrih praks;
52. poziva Komisijo, naj pripravi letni pregled netarifnih ovir, ki interno vplivajo na enotni trg, in analizo sredstev za odpravo teh ovir, da bi sprostili še vedno neizkoriščeni potencial enotnega trga;
53. poudarja, da predpisi, ki uvajajo omejitve v zvezi z dejavnostmi prodaje na drobno in debelo in so v nasprotju s pravom EU in so nesorazmerne, lahko ustvarijo znatne ovire za dostop na trg, kar vodi v manjše število novih trgovin, oviranje razvoja konkurence in visoke cene za potrošnike; poziva Komisijo, naj natančno preuči operativne omejitve za maloprodajo in veleprodajo na enotnem trgu;
54. poziva Komisijo, naj odločno ukrepa za dosego boljše uporabe načela vzajemnega priznavanja; v zvezi s tem pričakuje, da bo Komisija predstavila načrte za ozaveščanje o uredbi o vzajemnem priznavanju pri pristojnih organih ter jo revidirala skupaj s spremnimi navodili, da bi rešili vprašanja izvrševanja ali izvajanje načela vzajemnega priznavanja, ob tem pa zagotovili varstvo potrošnikov;
55. poudarja, da prihodnji ukrepi, kot je predlagani potni list za storitve, ne bi smeli povzročati dodatnih upravnih bremen, temveč bi morali odpravljati netarifne ovire in okrepiti vzajemno priznavanje;
56. spodbuja Komisijo, naj v strategijo za enotni trg vključi orodje za analizo podatkov, s čimer bi lahko izboljšali spremljanje prenašanja zakonodaje o enotnem trgu;
57. poziva Komisijo, naj pri prihodnjem pregledu telekomunikacijskega okvira vključi naslednja načela:
a. zakonodaja mora še naprej temeljiti na načelih, biti mora prilagodljiva in primerna za prihodnost in ne sme vplivati na prihodnji tehnološki razvoj industrije;
b. konkurenca mora spodbujati vlaganja in jih ne spodkopavati; nacionalni regulativni organi morajo še naprej imeti možnost spodbujanja različnih modelov konkurence, ki ustrezajo njihovim nacionalnim trgom, zlasti glede geografskih območij;
c. za telekomunikacijske trge bodo še naprej značilni strukturno in zgodovinsko različni nacionalni trgi, zato iste rešitve ne bodo vedno primerne za vse trge;
d. čimbolj bi bilo treba izboljšati učinkovitost uporabe frekvenčnega spektra, vendar je harmonizacija le sredstvo in ni sama sebi namen; zato bi bilo treba ustvariti pogoje za spodbujanje stalnega razvoja uporabe spektra, ki ga oblikuje industrija, namesto da se ga poskuša določiti vnaprej;
58. pričakuje predloge za vzpostavitev evropskega sveta za inovacije, ki ga mora spremljati temeljita ocena učinka in ki se mora financirati v okviru zgornjih meja sedanjega večletnega finančnega okvira; je seznanjen s prvimi rezultati programa Obzorje 2020 in poziva Komisijo, naj v vmesnem pregledu sprejme ustrezne, na ukazih temelječe zaključke na podlagi rezultatov, zlasti v zvezi s stopnjami uspešnosti, postopkom dodeljevanja sredstev in stroškovnim modelom;
59. spodbuja Komisijo, naj izvaja vesoljsko strategijo za Evropo, ker je potreben vesoljski sektor EU, ki bo konkurenčen na svetovni ravni; poudarja, da je tržno uvajanje programov Galileo in Copernicus priložnost za izkoriščanje potenciala evropskih zagonskih podjetij in drugih podjetij pri razvoju vesoljskih storitev in aplikacij za inovacije, rast in delovna mesta;
Razumni in uravnoteženi prostotrgovinski sporazumi
60. poziva Komisijo, naj nadaljuje z delom, ki ji je bilo zaupano v zvezi z nerešenimi vprašanji po rezultatih desete ministrske konference v Nairobiju; ugotavlja pa, da mora Svetovna trgovinska organizacija (STO) še naprej ponujati prilagodljiv in dinamičen forum za pogajanja med državami članicami STO z namenom nadaljnjega vključevanja voljnih držav; podpira prizadevanja STO za povečanje učinkovitosti in odgovornosti; poziva, naj začne EU po izteku obdobja za premislek v pogajanja v Ženevi dodajati nova vprašanja, med drugim tudi vprašanja v zvezi z naložbami ter državnimi podjetji in službami;
61. poziva, naj se uradno začnejo pogajanja z Avstralijo in Novo Zelandijo o ambicioznih in uravnoteženih sporazumih o gospodarskem vključevanju z visokimi standardi, ki bi zajemali trgovino in naložbe in bili sklenjeni v ambicioznem časovnem okviru, saj imajo EU ter Nova Zelandija in Avstralija ne le enake interese in vrednote, temveč tudi podobne standarde glede delovnih in socialnih pravic ter varstva okoljla;
62. poziva Komisijo, naj izkoristi sedanji zagon v državah Mercosur, predvsem v Argentini, in sprosti trgovinska pogajanja med EU in Mercosurjem, da bi sklenili celovit in ambiciozen sporazum; podpira posodobitev sporazumov EU z Mehiko in Čilom, saj imata državi predvsem kot članici dinamične regionalne skupine Pacifiške zveze bistvene povezave v latinskoameriški regiji; poziva Komisijo, naj po zaključitvi pogajanj razmisli o možnosti medregijskega sporazuma med EU in Pacifiško zvezo;
63. priznava, kako pomembno je okrepiti trgovinske in naložbene odnose z novoindustrializiranimi državami, kot so Indija, Malezija, Tajvan in Kitajska, in poziva Komisijo, naj med pogajanji stori vse, kar je v njeni moči, da bi s temi državami sklenila izjemno kakovostne naložbene sporazume; prav tako jo poziva, naj potem ko bo Sodišče Evropske unije podalo mnenje o sporazumu o prosti trgovini s Singapurjem, zagotovi, da se bo sporazum čim prej posredoval državam članicam in Evropskemu parlamentu;
64. priznava prispevek sheme GSP+ pri dviganju standardov na področju človekovih pravic in dela ter zagotavljanju priložnosti za naložbe EU v državah upravičenkah; vztraja, da bo GSP+ kot instrument, s katerim je mogoče spodbujati človekove pravice, učinkovit le, če se bo ustrezno uporabljal; poziva Komisijo, naj izpolni svoje obveznosti iz Uredbe (EU) št. 978/2012 ter do leta 2017 pripravi celovit pregled, ki bo zajemal tudi morebitne ukrepe, ki se uporabijo, če upravičenka ne izpolni obveznosti iz GSP+; se veseli, da bo morebitna prošnja Šrilanke za status GSP+ uspešna, če bo izpolnjevala vsa potrebna merila;
65. ugotavlja, da Komisija po zaključitvi pogajanj pogosto potrebuje več časa za pregledovanje in prevajanje pravnih besedil kot pri drugih sporazumih po vsem svetu; meni, da je treba, kakor je že zahteval Parlament, glede na hitro razvijajočo se naravo svetovnega trgovinskega okolja in perečo potrebo po nadaljnjem odpiranju trgov za podjetja in potrošnike iz EU dodatno razmisliti o izboljšanju in racionaliziranju postopka pravnega pregledovanja in prevajanja, s čimer bi zagotovili, da bodo vsa pravna besedila v kar najkrajšem obdobju na mizi držav članic in Parlamenta za postopek podpisa in ratifikacije; poziva Komisijo, naj Parlamentu najpozneje do 31. marca 2017 posreduje posebne predloge v zvezi s tem;
66. podpira, da Komisija s podporo držav članic in Parlamenta odločno vztraja pri tem, da morajo vsa potekajoča pogajanja o sporazumih o prosti trgovini vključevati posebna poglavja, namenjena posebnim pravnim in tehničnim ukrepom za izboljšanje sposobnosti malih in srednjih podjetij za sodelovanje pri trgovini in naložbah, saj je to vprašanje izjemno pomembno glede na širjenje celovitih globalnih dobavnih verig v svetovnih trgovinskih vzorcih;
67. poudarja, da so notranje in zunanje naložbe še vedno izjemno pomembne za gospodarstvo EU, in meni, da je treba pri naložbah na trge tretjih držav zaščititi podjetja EU vseh vrst in velikosti; poudarja, da je naložbena zaščita potreben element trgovinske politike EU, obenem pa priznava pravico do urejanja, potrebo po preglednosti v sodnih postopkih ter sistem, temelječ na jasno opredeljenih pravilih; poziva Komisijo, naj v prihodnjih pogajanjih še naprej zagotavlja naložbeno zaščito vlagateljem iz EU;
68. priznava, da bi bilo treba sporazume o prosti trgovini po začetku uporabe spremljati in ustrezno uveljavljati, saj bi tako ustrezno analizirali in ocenjevali ne samo njihove učinke na trgovino, temveč tudi spoštovanje dogovorjenih pravil, norm in ukrepov; ugotavlja, da se Komisija trenutno ne osredotoča dovolj na izvajanje trgovinskih sporazumov, in poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da trgovinski partnerji držijo obljube, dane ob sklenitvi trgovinskih sporazumov; poziva Komisijo, naj v celoten proces vključi Parlament;
69. je prepričan, da bi morala EU, dokler trgovinski partnerji ne bodo izpolnili vseh petih meril EU, ki jih opredeljujejo kot tržno gospodarstvo, uporabljati nestandardno metodologijo, pri tem pa v celoti upoštevati zakone STO, da bi ohranila konkurenčnost evropskih podjetij in se še naprej borila proti vsem vrstam nepoštene konkurence;
70. poziva Komisijo, naj na področju odpiranja in ohranjanja novih trgov okrepi ofenzivne trgovinske ukrepe ter se osredotoča na tarifna in netarifna vprašanja; poudarja, da so visoki standardi EU na področju varnost hrane, zdravja in dobrobiti živali ključnega pomena za ohranjanje zaupanja potrošnikov EU, zato jih ne bi smeli ogrožati ali se jim v pogajanjih odpovedovati;
71. poziva Komisijo, naj v trgovinskih sporazumih, ki jih želi skleniti s tretjimi državami, zagotovi enake konkurenčne pogoje, pri tem pa opredeli seznam proizvodov, ki bi utegnili biti iz različnih razlogov občutljivi na prekomeren pritisk; poziva, naj za proizvode, ki bi utegnili biti v primeru liberalizacije občutljivi, velja ustrezna posebna in diferencirana obravnava v trgovinskih sporazumih;
„Območje pravosodja in temeljnih pravic, zasnovano na medsebojnem zaupanju“
72. poziva Komisijo, naj pregleda obstoječo zakonodajo na področju kibernetske kriminalizete ter pripravi predlog, s katerim bo vzpostavila jasen pravni okvir za odnose med zasebnimi podjetji in organi kazenskega pregona pri boju proti organiziranemu kiminalu in spletni radikalizaciji;
73. poziva Komisijo, naj pripravi predlog o čezmejnem sodelovanju na področju izmenjave informacij o sledljivosti financiranja teroristov;
74. poziva k hitremu sprejetju pregledanega predloga o pametnih mejah, da bi pomagali vzpostaviti učinkovite in zunanje mejne kontrole v EU;
„V smeri nove migracijske politike“
75. vztraja, da morajo pri migracijski politiki prevladovati načela zagotavljanja javnega zaupanja, ohranjanja celovitosti schengenskega območja ter vzdrževanja notranje varnosti;
76. poziva Komisijo, naj oceni veljavne uredbe in direktive na področju migracij, zlasti direktivo o združitvi družine, direktivo o azilnih postopkih in direktivo o kvalifikacijah, zaradi katerih se nehote povečuje število prošenj za azil v EU;
77. poudarja, da je treba pri reviziji Uredbe Dublin III ohraniti glavna načela urejanja, in poziva Komisijo, naj pripravi specifične in konkretne predloge za obravnavo sekundarnih premikov prosilcev za azil;
78. poudarja, da bi morali biti morebitni prihodnji predlogi o ekonomski migraciji iz držav, ki niso države članice EU ali EGP, prvenstveno v pristojnosti držav članic, prav tako pa bi morali obravnavati obseg in kakovost ekonomskih migracij it teh držav;
79. poziva Komisijo, naj natančno spremlja, kako Turčija izvaja dogovor z EU;
80. poziva Komisijo, naj pripravi poročila o spremljanju in izvajanju glede izplačil in nacionalne porabe iz Sklada za azil, migracije in vključevanje in Sklada za notranjo varnost, ter v celoti spremlja in ocenjuje uporabo sredstev EU, izplačanih tretjim državam za področje azila;
81. poudarja, da bi morala Komisija redno spremljati in ocenjevati morebiten sporazum o liberalizaciji vizumskega režima s Turčijo, s čimer bi zagotovila, da se ne bo korenito povečalo število oseb, ki bi prekoračile veljavnost vizuma, in prosilcev za mednarodno zaščito, ki prihajajo iz Turčije;
82. poziva Komisijo, naj v celoti spremlja delovanje mejne in obalne straže EU, ko bo vzpostavljena, s čimer bi zagotovili, da agencija ne bo zgolj upravljala dotoka na zunanjih mejah, temveč bo igrala dejavno vlogo pri vračanju in ponovnem sprejemanju, pa tudi pri zmanjševanju skupnega števila zavrnjenih prosilcev za azil, ki bivajo na ozemlju EU;
83. poziva Komisijo, naj dodatno obravnava svoj predlog o potni listini za vrnitev in ambiciozne načrte za vračanje v tretje države, kot so Pakistan, Maroko in Alžirija;
84. poziva Komisijo, naj pripravi jasno analizo za posamezne države ter oblikuje individualne strategije pristopa "več za več" in "manj za manj" za tretje države v zvezi s finančno pomočjo EU pri boju proti nedovoljenim migracijam in trgovini z ljudmi;
„Močnejši svetovni akter“
85. poziva k rednim pregledom evropske sosedske politike, s katerimi bi zagotovili, da bo obravnavala stalno spreminjajoče se razmere na vzhodnih in južnih mejah EU; vztraja tudi pri tem, da je treba ustrezno pregledati in obrazložiti delo in proračune Evropske službe za zunanje delovanje; meni, da se pri tej oceni ne bi smeli osredotočati zgolj na pravilno uporabo sredstev, temveč tudi na doseganje ciljev evropske sosedske politike;
86. poziva Svet in Komisijo, naj glede na sedanji razvoj dogodkov nenehno in kritično pregledujeta vsa pristopna pogajanja, njihov napredek in učinkovitost, ter po potrebi spremenita hitrost in strategijo;
87. priznava, da je spodbujanje človekovih pravic eden od ciljev zunanje politike EU, pri čemer se poseben poudarek namenja področjem, kot so svoboda veroizpovedi, svoboda izražanja, pravice žensk in otrok ter pravice manjšinskih skupin;
88. poziva k nadaljnjim diplomatskim pritiskom, vključno z uporabo ciljnih sankcij zoper posameznike, skupine in rusko vlado, da bi mirno rešili konflik v Ukrajini; vztraja, da je treba dosledno spoštovati politiko nepriznavanja ruske okupacije Krima;
89. priznava, da je Nato temelj evropske obrambne in varnostne politike;
90. spodbuja tesnejše mednarodno sodelovanje pri iskanju rešitve s pogajanji za izraelsko-palestinski konflikt, s katero bi dosegli varen in splošno priznan Izrael, ki bi bival ob suvereni in preživetja sposobni palestinski državi; spodbuja nadaljnja prizadevanja za oživitev mirovnega procesa med Turčijo in Kurdi, da bi med stranema vzpostavili zaupanje in gotovost ter začeli obravnavati širša regionalna vprašanja, ki zadevajo kurdsko prebivalstvo;
Razvojna vprašanja
91. poziva Komisijo, naj si v sodelovanju z državami članicami prizadeva za uresničitev cilja, da se 0,7 % BNP nameni čezmorski razvojni pomoči;
92. poziva evropske institucije, naj vzpostavijo jasen, strukturiran pregleden in odgovoren okvir, ki bo urejal partnerstva in zavezništva z zasebnim sektorjem v državah v razvoju; prav tako poziva, naj se na ravni EU vzpostavijo večdeležniške platforme, ki bi združevale zasebni sektor, organizacije civilne družbe, nevladne organizacije, možganske truste, partnerske države, donatorje in druge deležnike, na njih pa bi sodelujoče strani komunicirale o priložnostih za sodelovanje v javno-zasebnih partnerstvih, izmenjavale najboljšo prakso ter zagotavljale tehnično podporo v zvezi s pravnim okvirom in predvidenimi izzivi, ki izhajajo iz skupnih razvojnih ukrepov;
93. poziva Komisijo, naj pripravi inovativen pristop k reševanju življenj in humanitarni pomoči, prav tako pa naj se bolj dosledno osredotoča na preprečevanje kriz in mehanizme za zgodnje opozarjanje; poziva Komisijo, naj razmisli o morebitnih partnerstvih z zasebnim sektorjem, da bi se lahko odzivala na sedanje in prihodnje humanitarne potrebe; poudarja, kako pomembno je premostiti vrzel med kratkoročno in dolgoročno razvojno pomočjo ter vključiti nova gospodarstva v vzponu, katerih opaznost, vpliv in sposobnosti postajajo v pogovorih o humanitarni pomoči čedalje večji;
94. poziva k razširitvi sedanjega mandata Evropske investicijske banke (EIB) za zunanja posojila, da bi okrepili njeno vlogo pri doseganju trajnostnega razvoja, predvsem pa zagotovili, da bo dejavneje sodelovala pri novi strategiji za zasebni sektor, in sicer s kombiniranjem instrumentov, sofinanciranjem projektov in razvojem lokalnega zasebnega sektorja; poleg tega poziva k večji preglednosti in odgovornosti v partnerstvih in projektih, povezanih z EIB; poziva EIB in druge razvojne finančne institucije držav članic, naj zagotovijo, da države, ki prejemajo njihovo podporo, ne bodo sodelovale pri davčnih utajah;
95. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami še naprej podpira tretje države pri odpravljanju praks, ki so škodljive za ženske in dekleta, vključno s porokami otrok in prisilnimi porokami, pohabljanjem ženskih spolnih organov, zločini iz časti, prisilno sterilizacijo, posilstvi v konfliktih, kamenjanjem in vsemi ostalimi oblikami krutega ravnanja; poziva Komisijo, naj sodeluje z Evropsko službo za zunanje delovanje, da bi izboljšala podporo za žrtve takšnega krutega ravnanja;
„Unija demokratičnih sprememb“
Proračunske zadeve
96. meni, da bi moralo biti eno od temeljnih načel Komisije pri pripravi ocen za proračun Unije „dodana vrednost EU“; poziva Komisijo, naj se osredotoči na financiranje ukrepov, če prispevek iz proračuna EU kaže bolj očitne koristi kot financiranje posameznih držav članic; meni, da ima proračun EU pomembno vlogo pri uspehu ali na splošno pri mehanizmu, ki ga je predlagala Komisija za revizijo zakonodaje EU v zvezi z njeno skladnostjo s subsidiarnostjo in sorazmernostjo;
97. poudarja, da je pri pristopu k porabi sredstev EU potrebna kulturna sprememba, saj se preveč pozornosti namenja črpanju sredstev in skladnosti s predpisi, ne pa dodani vrednosti ali uspešnosti; poziva Komisijo, naj se zaveže, da bo izvedla natančen ponovni pregled prednostnih nalog proračuna EU na podlagi naknadnih ocen in trdnih kazalnikov uspešnosti; meni, da se lahko rezerve za uspešnost, kot so tiste, ki se uporabljajo v strukturnih skladih, povečajo in uporabijo na drugih področjih financiranja EU; meni, da predstavlja strategija za proračun EU, usmerjen v rezultate, obetaven razvoj, in poziva Komisijo, naj v letni proračunski postopek v celoti vključi pristop priprave proračuna na osnovi uspešnosti;
98. ugotavlja, da je v teku srednjeročni pregled Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020; poudarja, da je treba s tem pregledom in morebitnim zakonodajnim predlogom za pregled večletnega finančnega okvira počakati, preden se spremeni obveza Evropskega parlamenta do zgornje meje financiranja, določene v uredbi iz leta 2013 za celotno obdobje sedanjega večletnega finančnega okvira v interesu proračunske predvidljivosti;
99. poziva Komisijo, naj srednjeročni pregled večletnega finančnega okvira uporabi za preusmeritev sredstev s političnih področij z manjšo evropsko dodano vrednostjo, kot so kultura, državljanstvo in mediji, k zaposlovanju, rasti in konkurenčnosti; ugotavlja, da kljub temu, da se Unija sooča z novimi in nepredvidenimi izzivi, se pri proračunu EU ne sme pozabiti na te bistvene prednostne naloge; poziva Komisijo, naj izkoristi to priložnost in v skladu z agendo za boljše pravno urejanje poenostavi veljavna pravila za obstoječe programe na tem področju, na primer za program Obzorje 2020;
100. ugotavlja, da namerava Komisija pred 1. januarjem 2018 predložiti nov predlog za prihodnji večletni finančni okvir; poziva Komisijo, naj pred predložitvijo predlogov glede obsega proračuna EU določi prednostne naloge v večletnem proračunu v skladu z načelom dodane vrednosti EU; poziva Komisijo, naj prihodnji večletni finančni okvir uskladi s političnim ciklusom Komisije in Parlamenta, da bi se izboljšala demokratična odgovornost in preglednost večletnega proračuna;
101. ugotavlja, da bo Komisija pretehtala predloge skupine na visoki ravni za lastna sredstva, vključno z novimi kandidati za lastna sredstva; vendar meni, da lahko sistem lastnih sredstev povzroči apatijo med državljani EU; zato močno nasprotuje uvedbi kakršne koli nove oblike neposrednih evropskih davkov; spodbuja pa razvoj preprostejšega in preglednejšega sistema virov sredstev, ki temelji na prispevkih držav članic glede na BND;
102. poziva Komisijo, naj oblikuje poročila o spremljanju in izvajanju razdeljevanja in nacionalne porabe sredstev iz Sklada za azil, migracije in vključevanje in Sklada za notranjo varnost;
Okoljska vprašanja
103. opozarja na pravno obveznost Komisije, da v skladu s členom 117(4) uredbe REACH do 1. junija 2017 objavi poročilo o izvajanju in delovanju uredbe, ter ugotavlja, da bo poročilo služilo tudi vrednotenju uredbe v okviru programa REFIT; poudarja, da bi treba z oceno ugotoviti učinkovitost in uspešnost zakonodaje, njeno skladnost z notranjo in drugimi politikami EU, ali je dosegla dodano vrednost EU, njen vpliv na poslovanje, zlasti MSP, ter njihovo zmožnost za dolgoročne naložbe, ter njen vpliv na industrijo in morebitne selitve proizvodnje kemikalij s sedežem v EU; poziva Komisijo, naj predloži izvajanje uredb, ki racionalizirajo in poenostavljajo postopek odobritve vlog za uporabo snovi v majhnih količinah (pod 10 ton letno) in rabljenih rezervnih delov;
104. poziva Komisijo, naj opredeli , kaj so „manj predelana živila“, zlasti pri mlečnih in mesnih izdelkih, naj preuči možnost, da se obseg obveznega označevanja države porekla omeji na primere, ko je treba interese potrošnikov uskladiti s stroški, na primer za konzumno mleko in manj predelane mlečne in mesne izdelke, ter naj pripravi zakonodajne predloge na teh področjih; poziva Komisijo, naj upošteva nedavne pomisleke v zvezi z označevanjem in doslednim izvajanjem zakonodaje o prehranski verigi EU ter naj upošteva najnovejša znanstvena in tehnološka dognanja na tem področju; ugotavlja, da se že zahteva označevanje porekla, kar učinkovito deluje za mnoga druga živila, vključno z nepredelanim mesom, jajci, sadjem in zelenjavo, ribami, medom, ekstra deviškim oljčnim oljem, deviškim oljčnim oljem, vinom in žganimi pijačami;
105. ugotavlja, da ključne določbe uredbe o biocidnih proizvodih, ki se nanašajo na odobritev dobaviteljev in registracijo aktivnih snovi, uporabljenih za predelane izdelke, vzbujajo veliko zaskrbljenost glede skladnosti zaradi nizke ozaveščenosti zadevnih podjetij; odločno poziva Komisijo, naj uredbo vključi v svoj program REFIT za leto 2017, s posebnim poudarkom na finančnih in upravnih bremenih za mala in srednja ter mikro podjetja, ko v skladu z veljavno zakonodajo pripravljajo dokumentacijo za odobritev za Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA);
106. je seznanjen s finančnimi in regulativnimi izzivi držav članic pri usklajevanju z direktivo o nitratih (91/676/EGS), ki pogosto velja za slab primer učinkovite zakonodaje EU, saj so številni primeri kršitev še vedno nerešeni; poudarja, da je treba njen cikel poročanja harmonizirati s ciklom poročanja iz okvirne direktive o vodah, da se lahko isti podatki o nadzoru uporabijo pri pregledu obeh direktiv ter za omejevanje in poenostavljanje zahtev pri načrtovanju nitratov, ki so postale nepotrebno upravno breme za kmetijski sektor; poziva Komisijo, naj v svoj program REFIT za leto 2017 vključi sistematični pregled direktive o nitratih, da se poenostavijo težke zahteve in zmanjšajo stroški usklajevanja;
107. ponovno poudarja pomen naložb in spodbujanja k prehodu na krožno gospodarstvo, ki je skladno z dolgoročno agendo Komisije za zaposlovanje, rast in konkurenčnost in bo zmanjšalo odvisnost EU od uvoza surovin ter ustvarilo pogoje, od katerih bodo imeli vsi deležniki korist; poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito izvajanje akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, s posebnim poudarkom na ciljih za leto 2017;
108. ponovno poudarja, da je pomembno doseči cilje iz strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 ter strateški pomen te strategije, tudi z družbeno-ekonomskega vidika; izraža globoko zaskrbljenost zaradi stalne izgube biotske raznovrstnosti ter ugotavlja, da se cilji za leto 2020 ne bodo dosegli brez velikih dodatnih in trajnih prizadevanj; poudarja bistveni pomen povečane politične volje na najvišji ravni, da se ohrani biotska raznovrstnost in zaustavi njena izguba; poziva Komisijo, naj s pristojnimi organi v državah članicah in vsemi deležniki prednostno obravnava izvajanje veljavne zakonodaje, izvrševanje ter nadaljnje vključevanje zaščite biotske raznovrstnosti v vsa politična področja; ponovno poudarja, da bi treba direktive o naravi v celoti izvajati in ne jih pregledovati;
109. poziva Komisijo, naj sprejme nujne ukrepe za zaustavitev nezakonite trgovine z hišnimi živalmi; poudarja, da so v zvezi s tem pomembni sistemi identifikacije in registracije, ter opozarja Komisijo na izrecni poziv Parlamenta[3], naj poveča usklajenost teh sistemov v državah članicah, da se izboljša dobrobit živali;
110. opozarja, da je treba opraviti celovito oceno izvajanja uredb (ES) št. 1107/2009 in (ES) št. 396/2005, ter zahteva, da Komisija v letu 2017 opravi natančno in neodvisno oceno; meni, da bi moral ta pregled upoštevati poglavitne elemente obeh uredb ter hkrati poskušati izboljšati učinkovitost in usklajenost med obema zakonodajnima besediloma; poziva Komisijo, naj zagotovi, da regulativni okvir za fitofarmacevtska sredstva upošteva načela in prakso boljše pravne ureditve ter zagotavlja okvir za sprejemanje odločitev, ki je dosleden, učinkovit, predvidljiv in znanstveno trden;
Skupna kmetijska politika politika
111. poziva Komisijo, naj v okviru srednjeročnega pregleda večletnega finančnega okvira in stalnih zahtev do evropskih kmetov za večjo proizvodnjo za manj denarja ter za izpoljevanje okoljskih standardov in standardov dobrobiti in zagotavljanje javnih dobrin ohrani zgornje meje na področju kmetijstva iz razdelka 2;
112. poziva Komisijo, naj zaradi zmanjšanja bremen proizvajalcev in izboljšanja skupne kmetijske politike (SKP) za učinkovito zagotavljanje javnih dobrin in okoljskih ciljev opravi popolni vmesni pregled SKP, ki naj bo usmerjena na trg in naj namenja več pozornosti inovacijam in konkurenčnosti, izenači neposredna plačila v državah članicah in pregleda določbe enotne skupne ureditve trgov, da se okrepijo organizacije proizvajalcev, spodbudi sprejetje teh ukrepov in kmetom zagotovijo novi finančni instrumenti in možnost za spopadanje s stalno nestanovitnostjo trga;
113. poudarja, da je pomembna poenostavitev agende SKP, ter poziva Komisijo, naj celovito oceni učinkovitost okolju prijaznih ukrepov; pozdravlja zavezanost Komisije, da opravi srednjeročni pregled površin z ekološkim pomenom, vendar poudarja, da se v ta pregled vključijo vsi trije okolju prijazni ukrepi; poziva Komisijo, naj nadalje razvija in izvaja ukrepe za uvedbo sorazmernosti, fleksibilnosti in višjih ravni strpnosti do upravljanja SKP ter naj obravnava kulturo strahu, ki se širi med kmeti zaradi pregledov navzkrižne skladnosti in izrekanja kazni;
114. poudarja, da je treba obravnavati neravnovesja v verigi preskrbe s hrano, zlasti da bi se zagotovili pravičnost in preglednost v odnosih med primarnimi proizvajalci, predelovalci, dobavitelji in distributerji, ter poziva Komisijo, naj se poveže s sektorjem zaradi obravnave anonimnih sporočil in krepitve položaja primarnih proizvajalcev;
115. poziva Komisijo, naj podpira inovacije v kmetijstvu z zagotavljanjem regulativne doslednosti in upoštevanjem inovacij pri prihodnjih pregledih in reformah zadevne zakonodaje; poudarja, da mora Komisija prednostno obravnavati raziskave in inovacije v kmetijstvu, če želi, da ostane sektor konkurenčen ter uspešen pri uresničevanju sedanjih in prihodnjih izzivov;
Skupna ribiška politika politika
116. poziva Komisijo, naj prednostno spodbuja ekonomski in socialni prispevek malega ribolova k lokalnemu gospodarstvu, da zagotovi ohranjanje obalnega prebivalstva in zmanjša visoko stopnjo brezposelnosti v drugih sektorjih;
117. opozarja, da je namen skupne ribiške politike (SRP) zagotovitev okoljsko, ekonomsko in socialno trajnostnega ribištva, ki bo vir zdrave prehrane za državljane EU; opozarja, da je preprečevanje nezaželenega ulova krovni cilj SRP, in ugotavlja, da je ključna prednostna naloga pri izvajanju obveznosti iztovarjanja zmanjšanje nezaželenega prilova in povečanje stopnje preživetja ribištva; poziva Komisijo, naj opravlja redno oceno in nadzor nad pojavom morebitnih vrst, ki omejujejo ribolov, kot posledica obveznosti iztovarjanja, zlasti pri mešanih vrstah; poziva Komisijo, naj še nadalje tesno sodeluje z ribiči in znanstveniki, da se ugotovi in predvidi, kje se lahko pojavijo vrste, ki omejujejo ribolov, ter da bi se našle rešitve, na primer inovativne ribolovne tehnike;
118. poudarja, da je bistvenega pomena, da je znanost v osrčju ribiške politike; opozarja Komisijo, da je bistveno, da zlasti večletni načrti temeljijo na znanstvenih dokazih; pozdravlja pobudo komisarja Velle, da v letu 2016 predlaga večletni načrt za Sredozemsko morje; je seznanjen z zaskrbljenostjo Komisije zaradi stanja staležev v Sredozemskem morju;
119. poudarja, da mora Komisija pregledati uredbo o Sredozemskem morju iz leta 2006, da zagotovi, da se uporaba ribolovnega orodja in tehnik oblikuje na regionalni ravni in je prilagojena posebnostim sredozemskega območja in njegovega ribolova ter omogoča upoštevanje posebnih hidrografskih posebnosti Sredozemlja; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se opravi pregled ocene statusa ribjih staležev, pomembnih za mali ribolov, ter poudarja, da je treba opraviti analizo malega ribolova in njegovega vpliva na staleže, saj so vrste, ki se lovijo v okviru obalnega ribolova, izredno cenjene s socialno-ekonomskega vidika, kljub temu, da predstavljajo le majhen delež vsega ulova;
120. poudarja, da ima lahko razvoj akvakulture in marikulture pomembno vlogo ne le za ponovno vzpostavitev raznolikosti vrst, temveč tudi za rast pomorskega gospodarstva; poziva Komisijo, naj v skladu z načelom trajnosti podpira države članice pri promociji politik za spodbujanje ribolova in turizma (ribolovni turizem, marikultura itd.);
121. pozdravlja novi ribiški okvir za tehnične ukrepe kot sredstva za poenostavitev ribiške politike; poudarja, da „enoten pristop za vse“ ni učinkovit na področju ribiške politike EU, in poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za zagotovitev, da bo novi pristop regionalizacije povečal svobodo v ribiškem sektorju in zmanjšal upravno breme za ribiče;
Politika regionalnega razvoja
122. meni, da bi morali v času tega programa Komisije evropski strukturni in investicijski skladi pomagati državam članicam, da opravijo težke, a bistvene gospodarske reforme, da bi dosegle večjo konkurenčnost, ter poudarja, da bi treba sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov investirati na področja, na katerih ustvarjajo največjo dodano vrednost; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj uporabi zaključke projekta za regije, ki zaostajajo v razvoju, za določitev dejavnikov, ki so povezani s počasnim napredkom pri zviševanju nizke stopnje gospodarskega razvoja, ter za pripravo ustreznih akcijskih načrtov z ukrepi za zagotavljanje učinkovite investicijske politike;
123. ugotavlja, da evropski strukturni in investicijski skladi ostajajo zapleteni za upravljanje in težki za dostop za mala in srednja podjetja in skupine civilne družbe; poziva Komisijo, naj si še nadalje prizadeva za poenostavitev postopkov v zvezi z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi za vse deležnike, da se izboljša vpliv, absorbcija in črpanje sredstev iz skladov ter zagotovi učinkovit finančni nadzor in odprava nepravilnosti, vključno z goljufijami; zlasti poudarja, da je treba obravnavati prakso prekomernega izvajanja postopkov, da se poenostavi dostop do finančnih instrumentov in podjetjem približajo sheme za pomoč; poziva Komisijo, naj evropske strukturne in investicijske sklade v celoti vključi v strategijo EU za boljše pravno urejanje, zlasti z namenom, da se zmanjša upravno breme za MSP, ter naj podvoji prizadevanja in enotno nastopi v odnosu do evropskih strukturnih in investicijskih skladov, z učinkovitejšim usklajevanjem med zadevnimi generalnimi direktorati;
124. poudarja, da je pri regionalnem razvoju pomemben lokalni pristop in pristop od spodaj navzgor, ki podpira strategijo za lokalni razvoj, ustvarja nova delovna mesta in spodbuja trajnostni razvoj podeželja, ter širša uporaba ocen teritorialnega učinka; verjame, da so lahko novi instrumenti za teritorialni razvoj (celostne teritorialne naložbe, lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ter skupni akcijski načrti) učinkovitejši odziv na lokalne potrebe mestnih in podeželskih območij; zato poziva Komisijo, naj izvaja uredbo, ki določa njihovo financiranje iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov kot celote, da se okrepijo sinergije, ter naj pregleda njihovo omejeno črpanje sredstev;
125. poziva Komisijo, naj omogoči večjo fleksibilnost pri uporabi sredstev znotraj programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov, da se zagotovijo naložbe na prednostna regionalna območja, khrati pa se upošteva potreba po zmanjšanju regionalnih neenakosti in doseže krovni cilj teritorialne kohezije zaradi izboljšanja konkurenčnosti;
126. poziva Komisijo, naj se izogiba prenosu predhodno programiranih sredstev od zgoraj navzdol, da bi se omilile posledice migracij, a hkrati priznava, da bi bilo mogoče treba na novo določiti prednostno financiranje za programsko obdobje 2014–2020, da bi se lokalnim in regionalnim organom omogočil učinkovit odziv na potrebe na terenu; poudarja, da evropski strukturni in investicijski skladi obstajajo, da bi prispevali k stabilnemu, dolgoročnemu regionalnemu razvoju zaradi povečane konkurenčnosti, ne pa za financiranje nujnih ukrepov;
127. poziva Komisijo, naj se s Parlamentom in državami članicami čim prej obveže glede prihodnosti evropskih strukturnih in investicijskih skladov po letu 2020 ter naj se jasno osredotoči na naložbe, ki bodo ustvarile dodano vrednost za davkoplačevalce; meni, da so koristna nova razmišljanja o usmerjenosti v rezultate in integriranih instrumentih financiranja, ki združujejo več programov EU za nepovratna sredstva in posojila na področju teritorialnega razvoja, ter o večji upravni pomoči državam, neto prejemnicam sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, hkrati z večjo fleksibilnostjo in manjšim vmešavanjem v naložbe neto plačnic;
Prometna vprašanja
128. poudarja, da je treba prednostno nadaljevati delo v zvezi z vseevropskim prometnim omrežjem (TEN-T) in koridorji osrednjega omrežja, da bi tako povezali prometna omrežja vseh regij EU in rešili težave, kot so pomanjkanje ustrezne infrastrukture, slaba dostopnost ter nizka raven interoperabilnosti med vzhodnimi in zahodnimi deli EU; poudarja potrebo po sinergiji med finančnimi sredstvi Evropskega sklada za strateške naložbe, instrumenta za povezovanje Evrope ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov, da bi zagotovili najboljšo uporabo vsega razpoložljivega financiranja EU; meni da je pristop EU kljub beli knjigi o prometu iz leta 2011 še vedno razdrobljen in da posamezne načine prevoza obravnava preveč ločeno od drugih; poziva Komisijo, naj pripravi strategijo za razvoj intermodalnega in večmodalnega prometa;
129. poziva Komisijo, naj poskrbi za pojasnitev in poenostavitev veljavne zakonodaje o času vožnje in počitka, predvsem Uredbe (ES) št. 561/2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in Uredbe (EU) št. 165/2014 o tahografih v cestnem prometu, da bi izboljšali pravno jasnost za države članice in cestne prevoznike ter olajšali uveljavljanje svobode zagotavljanja prevoznih storitev po EU, hkrati pa zagotovili dosledno in enotno izvajanje pravil;
130. je seznanjen z dogovorom, sklenjenim o uredbi o spremembi Uredbe (ES) št. 1365/2006 o statistiki prevoza blaga po celinskih plovnih poteh glede prenosa delegiranih in izvedbenih pooblastil na Komisijo za sprejetje nekaterih ukrepov; poudarja, da bo trend povečanja obsega različnih statističnih podatkov, ki se zbirajo (na primer, nov sistem statističnih podatkov o potniškem prometu), povzročil več birokracije in nima dodane vrednosti;
131. poziva Komisijo, naj si prizadeva za bolj učinkovite ukrepe od tistih, določenih v Uredbi (ES) št. 868/2004 za boj proti nepošteni konkurenci državno sponzoriranih prevoznikov iz tretjih držav na evropskem letalskem trgu, da bi zaščitili pošteno konkurenco in enake konkurenčne pogoje za vse udeležence na trgu;
132. poziva Komisijo, naj spodbuja države članice k okrepitvi sodelovanja z Euro Contrôle Route, da bi zagotovili učinkovitejše izvajanje veljavne zakonodaje EU o goljufijah v zvezi z dokumentacijo in licencami v prometnem sektorju;
133. je seznanjen z zaskrbljenostjo javnosti glede hrupa tovornega železniškega prometa kot enim od stranskih učinkov železniškega prometa s posledicami za okolje in zdravje; vendar poudarja, da je hrup „opredeljen kot lokalno vprašanje“ in bi ga bilo treba obravnavati na ravni držav članic ter da je treba cilj zmanjšanja hrupa uravnotežiti z ohranjanjem konkurenčnosti železnic ter preprečevanjem izkrivljanja trga in neugodnega položaja železniških podjetij, ki bi potrebovala ogromno količino dodatnih sredstev za posodobitev vagonov;
Socialna politika
134. ugotavlja, da je v prednostnih nalogah mandata Junckerjeve Komisije (2014–2019) ohranjenih pet ključnih področij ukrepanja, določenih v strategiji Komisije za enake možnosti žensk in moških za obdobje 2010–2015, in da je Komisija objavila 40-stranski delovni dokument, v katerem je predstavila svoja strateška prizadevanja za enakost spolov 2016–2019; poziva Komisijo, naj se pri obravnavanju politik na področju enakih možnosti med moškimi in ženskami osredotoči na izvajanje veljavne zakonodaje v državah članicah, in poudarja pomen izmenjave primerov dobre prakse, predvsem na področjih, kjer imajo izključno pristojnost države članice, preden premisli o nujnosti posredovanja novih zakonodajnih predlogov in orodij politike na področju enakih možnosti;
135. poziva Komisijo, naj učinkovito spremlja izvajanje Direktive 2014/67/EU v vseh državah članicah; je trdno prepričan, da mora Komisija ustrezno obravnavati vsa vprašanja, ki so jih parlamenti 11 držav članic posredovali prek postopka rumenega kartona; odločno poziva Komisijo, naj počaka na polno izvajanje Direktive 2014/67/EU v državah članicah, preden bo nadaljevala s predlogom za revizijo Direktive 96/71/ES;
136. opominja Komisijo, da je v skladu s členom 153 PDEU določanje višine plač v pristojnosti držav članic;
137. podpira prizadevanja Komisije za spremembo in pregled Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti, da bi upoštevala spremembe dejanskega stanja in strukturno raznolikost v državah članicah in med njimi; vendar poudarja, da je zagotavljanje in upravljanje sistemov socialne varnosti v pristojnosti držav članic, kar Unija usklajuje, vendar jih ne harmonizira;
138. pozdravlja, da je Komisija umaknila direktivo o porodniškem dopustu (92/85/EGS); meni, da neuspeh pri doseganju sporazuma glede predloga kaže na težave pri sklepanju sporazumov na ravni EU na področju zaposlovanja in socialnih zadev;
139. poudarja, da morajo biti novi predlogi v okviru načrta Komisije za nov začetek za obravnavanje izzivov pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, s katerimi se soočajo delovno aktivne družine, v celoti skladni z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti;
140. opozarja Komisijo na poročilo petih predsednikov, ki v okviru procesa konvergence priznava, da ni enotne predloge, ki bi ustrezala vsem; je v zvezi s tem trdno prepričan, da se mora predlog za evropski steber socialnih pravic v prvi vrsti osredotočati na povečanje uporabe referenčnih vrednosti in izmenjavo primerov dobre prakse;
141. je seznanjen z namero Komisije, da znova preuči socialni pravni red; poziva Komisijo, naj pregleda ustreznost pravnega reda ob upoštevanju novih trendov ter poišče možnosti za poenostavitev in zmanjšanje bremen, tudi s preklicem ali razveljavitvijo zakonodaje, kjer je primerno;
142. priznava široke cilje jamstva za mlade v smislu njegove potencialne vrednosti, da pozornost držav članic usmeri v potrebo po ukrepih za boj proti brezposelnosti mladih; vendar v okviru posebnega poročila Računskega sodišča št. 3/2015 poudarja pomen ocenjevanja učinkovitosti rezultatov programa, da bi oblikovali bolj namenske politike in instrumente; poudarja, da bi bilo treba morebitna znatna povečanja financiranja v prihodnosti odobriti šele potem, ko so bili obravnavani sklepi in priporočila poročila Računskega sodišča o jamstvu za mlade;
143. poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost zakonodaje EU in programov financiranja s Konvencijo Organizacije združenih narodov o pravicah invalidov; pozdravlja zavezo, sprejeto za zagotovitev dostopnosti blaga in storitev, vključno s stavbami, skupaj z učinkovitimi mehanizmi izvrševanja in pritožbenimi mehanizmi; poziva Komisijo, naj pri pripravi prihodnjih zakonodajnih aktov z ustreznih področij, na primer v zvezi z digitalno agendo, upošteva, da je dostopnost v fizičnem okolju enako pomembna kot pri informacijsko-komunikacijski tehnologiji;
Politika na področju kulture in izobraževanja
144. poudarja priložnost, ki jo ponuja srednjeročni pregled večletnega finančnega okvira, da se ocenita učinkovitost in dodana vrednost programov EU na področju kulture in izobraževanja v tekočem obdobju financiranja in da se zagotovi njihovo učinkovito upravljanje; poziva zlasti Komisijo, naj oceni dodano vrednost programov „Evropa za državljane“ in „Ustvarjalna Evropa“ v skladu z načelom subsidiarnosti in agendo za boljše pravno urejanje;
145. pozdravlja, da Komisija pri pregledu direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah uporablja program REFIT; poziva Komisijo, naj pri morebitni reviziji direktive aktivno uporablja ugotovitve procesa REFIT in rezultate posvetovanja z deležniki; poudarja, da je treba zagotoviti stalne naložbe v ustvarjalni cikel in dostop do visokokakovostnih vsebin za potrošnike, hkrati pa okrepiti varstvo mladoletnikov pred škodljivimi vsebinami ter podpreti proizvodnjo in distribucijo evropskih avdiovizualnih medijskih del;
146. spominja, da bi moral strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) dopolnjevati nacionalne ukrepe in podpirati države članice v prizadevanjih za razvoj sistemov izobraževanja in usposabljanja; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi polno spoštovanje pristojnosti države članic in, po potrebi, regionalno pristojnost na tem področju ter na vseh drugih področjih kulturne politike in politike izobraževanja ter upoštevanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti; poziva Komisijo, naj pri delu v zvezi z ET 2020 zagotovi primerno udeležbo, strokovne skupnosti in ustreznih deležnikov, zlasti starševskih organizacij;
147. podpira prizadevanja Komisije za spodbujanje prepoznavnosti in preglednosti visokošolskih kvalifikacij v okviru bolonjskega procesa; zavzema se, da bi več pozornosti namenili obravnavanju stranskih učinkov bolonjskega procesa in programov mobilnosti ter zagotovili večjo prožnost za izobraževalne ustanove pri organizaciji učnih programov; poziva k nadaljnjemu razmisleku o sodelovanju in izmenjavi primerov dobre prakse na področju nadaljnjega izobraževanja ter o razvijanju povezav s podjetji in visokošolskimi ustanovami, da bi zagotovili, da bosta poklicno izobraževanje in usposabljanje po 16. letu po vsej EU razvijala sklop znanj in spretnosti, potrebnih za rast in ustvarjanje delovnih mest;
148. je zaskrbljen, ker evropske šole niso obravnavale pomislekov Računskega sodišča; pozdravlja, da je bila leta 2014 sprejeta nova finančne uredba za evropske šole v odziv na nekatere izražene pomisleke, ter poziva Komisijo, naj leta 2017 opravi pravočasen in celovit pregled vodenja, upravljanja in organizacije sistema evropskih šol, saj se 60 % proračuna evropskih šol krije iz proračuna EU;
Institucionalna vprašanja
149. poziva Komisijo, naj prizna, da so demokratično izvoljene regionalne in lokalne vlade ter njihova predstavniška združenja enakopraven del evropskega zakonodajnega procesa, medtem ko „deležniki“ in „lobisti“ niso; posebej zahteva, da se izvzamejo iz zavez registra za preglednost, kot to že velja za posamezne regije;
150. poziva Komisijo, naj sproži redni pregled Pogodb na podlagi člena 48 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bi predlagala potrebne spremembe člena 341 PDEU in njenega Protokola 6, s čimer bo Parlamentu omogočila, da odloča o lokaciji svojega sedeža in svoji notranji organizaciji;
151. poziva Komisijo, naj predlaga spremembo statuta Sodišča Evropske unije, da bi lahko vsak sodnik, ki je sodeloval pri obravnavi zadeve pred senatom ali velikim senatom, dopolnil sodbo s svojim ločenim pritrdilnim ali odklonilnim mnenjem ali s preprosto izjavo o nestrinjanju;
152. poziva Komisijo, naj sledi načelom prenosa, subsidiarnosti in sorazmernosti ter spoštuje obstoječa in prihodnja izvzetja, odstopanja in pravna jamstva, ki jih Pogodbi in k njima priloženi protokoli in izjave zagotavljajo nekaterim državam članicam;
153. poziva Komisijo, naj spoštuje meje nacionalne suverenosti, vključno z nadzorom meje, selektivnim priseljevanjem, socialnimi pravili in politikami, zakonom o državljanstvu, kazenskim pravom, družinskim pravom, volilno zakonodajo ter politikami na področju kulture in izobraževanja, bolj splošno pa naj tudi spoštuje absolutno prednost njihovih ustav;
154. poziva Komisijo, naj dokaže, da imajo vse njene pobude zoper države članice, kot je postopek za preiskavo pravne države, trdno pravno podlago in da temeljijo na dobro utemeljenih dejstvih in zanesljivi oceni stanja;
155. poziva Komisijo, naj veliko pozorneje spremlja spoštovanje preglednosti in delitev oblasti, in sicer s strožjim spoštovanjem določb člena 290 PDEU, ter naj zato ne uporablja delegiranih aktov za sprejemanje pristno zakonodajnih ukrepov, ki bi drugače morali biti sprejeti z rednim zakonodajnim postopkom;
o
o o
156. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, Evropskemu svetu ter vladam in parlamentom držav članic.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0105.
- [2] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0103.
- [3] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2016 o uvedbi usklajenih sistemov za registracijo hišnih živali v državah članicah, Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0065.