PREDLOG RESOLUCIJE o potrebi po evropski politiki za ponovno industrializacijo glede na nedavna primera Caterpillar in Alstom
28.9.2016 - (2016/2891(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Karima Delli, Yannick Jadot, Ernest Maragall, Bart Staes v imenu skupine Verts/ALE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-1051/2016
B8-1052/2016
Resolucija Evropskega parlamenta o potrebi po evropski politiki za ponovno industrializacijo glede na nedavna primera Caterpillar in Alstom
Evropski parlament,
– ob upoštevanju členov 9, 151 in 152, člena 153(1) ter člena 173 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju členov 14, 27 in 30 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju Priporočila Sveta 92/443/EGS z dne 27. julija 1992 o spodbujanju udeležbe zaposlenih oseb v dobičku in rezultatih podjetja (vključno z udeležbo v kapitalu)[1],
– ob upoštevanju Direktive Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti[2],
– ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu[3],
– ob upoštevanju Direktive 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti[4],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 31. marca 2005 z naslovom Prestrukturiranje in zaposlovanje. Predvidevanje in spremljanje prestrukturiranja za razvoj delovnih mest: vloga Evropske unije (COM(2005)0120) in ustreznega mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. decembra 2005[5],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. maja 2012 o Evropi, gospodarni z viri[6],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 s priporočili Komisiji o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja[7],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2012 o načrtu za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050[8],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. decembra 2013 z naslovom Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje (COM(2013)0882),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2014 o ponovni industrializaciji Evrope za spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti[9],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2015 o pobudi za zeleno zaposlovanje: izkoriščanje potenciala zelenega gospodarstva za ustvarjanje novih delovnih mest[10],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2016 o konkurenčnosti evropske železniške dobavne industrije[11],
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je družba Caterpillar 2. septembra 2016 sporočila, da bo aprila 2017 zaprla svoj belgijski sedež v Gosseliesu, kar pomeni, da bo odpuščenih več kot 2000 delavcev; ker se je vrednost dividend delničarjev družbe med letoma 2009 in 2015 povečala za 50 %, medtem ko je bilo število delovnih mest zmanjšano za 15 %;
B. ker je družba Alstom 7. septembra 2016 sporočila, da bo proizvodnjo vlakov v Franciji iz Belforta preselila v Reichshoffen, zaradi česar je ogroženih 400 delovnih mest; ker je družba Alstom maja 2016 v pisni izjavi sporočila, da se je njena prilagojena vrednost čistega dobička pred obrestmi in davki v proračunskem letu do marca povečala za 23 %;
C. ker zaprtje velikih družb in odpuščanja pogosto vplivajo na mrežo lokalnih podizvajalcev in MSP;
D. ker se je delež neposrednih zaposlitev v industrijskih sektorjih po vsej Evropi s približno 20 % v letu 2000 zmanjšal na 15,5 % v letu 2015;
E. ker se je produktivnost dela v zadnjih desetletjih povečala veliko hitreje kot produktivnost virov, pri čemer stroški dela po ocenah obsegajo manj kot 20 % proizvodnih stroškov, stroški virov pa 40 % teh stroškov;
F. ker se je produktivnost dela v zadnjih desetletjih v vsej EU povečala v večji meri kot plače in ker plače zaradi tega ne morejo absorbirati povečanja proizvodnje, zaradi česar se le-ta zmanjša ali postane v celoti odvisna od izvoza;
G. ker vrsta velikih industrijskih proizvodnih podjetij sledi strategijam, ki so osredotočene na kratkoročne finančne donose, in ker stalen pritisk za povečanje donosnosti kapitala negativno vpliva na inovacije, naložbe v raziskave in razvoj, zaposlovanje, plače ter obnavljanje znanj in spretnosti;
H. ker ima EU ogromen zunanjetrgovinski presežek in mora zato uravnotežiti domače povpraševanje, da bi preprečila zunanjo odvisnost in prispevala k trajnostni in pravični rasti na svetovni ravni;
I. ker se je zaradi odvisnosti od mednarodne trgovine zmanjšala zaposlenost v industriji, ni pa privedla do zmanjšanja porabe dobrin v EU, temveč zgolj do povečanja uvoza energetsko intenzivnih proizvodov;
J. ker je stopnja inovacij najvišja v tistih državah, ki imajo jasno industrijsko strategijo; ker so države in sektorji z najbolj učinkovito rabo virov hkrati tudi najbolj konkurenčni; ker je v EU le malo rezultatov raziskav pretvorjenih v proizvode in storitve;
K. ker bi lahko samo v sektorjih energetske učinkovitosti in obnovljivih virov do leta 2020 ustvarili pet milijonov neposrednih in še veliko več posrednih delovnih mest;
L. ker evropska železniška dobavna industrija, ki zajema več proizvodnih sektorjev in številna MSP, zaposluje 400 000 delavcev, 2,7 % svojega letnega prometa vloži v raziskave in razvoj ter dosega 46 % svetovnega tržnega deleža železniške dobavne industrije; poudarja, da je v EU v železniškem sektorju skupaj neposredno zaposlenih več kot milijon ljudi, 1,2 milijona pa posredno;
M. ker se deležniki s prestrukturiranjem začnejo ukvarjati šele v pozni fazi, po navadi ko se že razmišlja o odpuščanjih;
N. ker se pri prestrukturiranju največ pozornosti nameni takojšnemu in lahko zaznavnemu vplivu na zaposlovanje, medtem ko škodljivi učinki na delovne pogoje in zdravje delavcev niso dovolj priznani in obravnavani;
O. ker so mlajši in starejši delavci pri prestrukturiranju, pri katerem je odpuščanje delavcev neizogibno, pogosteje odpuščeni kot pripadniki drugih starostnih skupin, tudi če to v skladu z ustrezno zakonodajo EU pomeni diskriminacijo na podlagi starosti;
P. ker bi morale družbe, ki izvajajo prestrukturiranje, ravnati družbeno odgovorno, saj izkušnje kažejo, da je za socialno in gospodarsko trajnostno prestrukturiranje potreben zadosten socialni dialog, s posebnim poudarkom na obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi, na kar opozarja omenjena resolucija Parlamenta z dne 15. januarja 2013;
Q. ker je treba delavce pravočasno pripraviti na prehod na z viri gospodarno in podnebju prijazno gospodarstvo, ki ima ogromen potencial za zaposlovanje, a bo hkrati privedlo do prestrukturiranja netrajnostnih sektorjev in družb;
R. ker zadruge prestrukturiranje izvajajo na družbeno odgovoren način ter ker njihov poseben zadružni model upravljanja, ki temelji na skupnem lastništvu, demokratični udeležbi in nadzoru s strani članov, ter dejstvo, da se lahko oprejo na lastna finančna sredstva in podporne mreže, pojasnjujeta, zakaj so zadruge dolgoročno prožnejše in bolj inovativne pri upravljanju prestrukturiranja in ustvarjanju novih poslovnih priložnosti;
S. ker EU za ponovno vzpostavitev proizvodne zmogljivosti in ustvarjanje visokokvalificiranih in dobro plačanih delovnih mest potrebuje ambiciozno, ekološko učinkovito in zeleno industrijsko strategijo;
T. ker je bil zeleni sektor med sektorji, v katerih je bilo v Evropi med recesijo neto ustvarjenih največ delovnih mest, in ker družbe, ki nameravajo dolgoročno delovati v zelenem gospodarstvu, ustvarjajo delovna mesta, ki so bolj odporna na sedanje zunanje dejavnike globaliziranega gospodarstva; ker potencial za povečanje števila zelenih delovnih mest ovirata pomanjkanje in neustreznost znanj in spretnosti, ki sta posledica številnih dejavnikov, med drugim razlik med učnimi načrti v zvezi s trajnostjo, ugotovljenih pomanjkljivosti v nekaterih sektorjih in pomanjkanja študentov s potrebnimi znanji in spretnostmi s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter informacijske tehnologije;
Spodbujanje realnega gospodarstva s trajnostno politiko za ponovno industrializacijo
1. poziva k usklajeni gospodarski politiki, ki bo temeljila na višjih socialnih standardih in domačem povpraševanju kot gonilni sili, pri čemer bi se plače po vsej EU povečevale vzporedno s produktivnostjo dela;
2. ponovno poziva k oblikovanju skupne politike EU za ponovno industrializacijo, ki bo združevala konkurenčnost, trajnost in kakovostna delovna mesta, industriji pa omogočila, da aktivno sodeluje pri prehodu na trajnost in se sooči s pomembnimi družbenimi izzivi; meni, da je – glede na globalne izzive in vse večji pritisk globalizacije na vrsto evropskih industrijskih sektorjev – bistvenega pomena, da se energetska učinkovitost in učinkovita raba virov postavita v središče prenove evropske industrije, če naj bo konkurenčna tudi v prihodnosti;
3. poziva, naj ta politika temelji na jasnih ciljih in kazalnikih – vključno z ambicioznimi cilji glede energetske učinkovitosti, virov in podnebja – ter pristopu življenjskega cikla in krožnega gospodarstva; poudarja, da bi morala zajemati pametno kombinacijo ukrepov glede ponudbe na eni in povpraševanja na drugi strani, namenjeni pa bi morali biti vrnitvi evropskega gospodarstva na lokalno raven ter okrepitvi njegove odpornosti in zmanjšanju odvisnosti od virov; nadalje poudarja, da bi bilo treba s pomočjo te politike naložbe usmerjati v ustvarjalnost, znanja in spretnosti, inovacije in trajnostne tehnologije ter spodbujati modernizacijo evropske industrijske osnove s politiko, ki bo upoštevala pomen vrednostne verige ter zajemala osnovne industrijske panoge, pa tudi njihove regionalne in lokalne akterje; meni, da bi lahko tak pristop evropski industriji in celotnemu evropskemu gospodarstvu prinesel stroškovno učinkovite koristi;
4. meni, da bi morala biti politika EU za ponovno industrializacijo osredotočena zlasti na strateške sektorje EU ter spodbujati razvoj in povečanje energetske učinkovitosti, obnovljive vire energije, učinkovito rabo virov in družbene inovacije, podpirati pa bi jo bilo treba z naložbami v infrastrukturo javnega prevoza (vključno z železniško in tramvajsko infrastrukturo) in pametno uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, da bi zagotovili močan vzvod za dosego ponovne industrializacije; poudarja, da bi se morala takšna politika uporabljati tudi za kmetijski sektor in sektor surovin; meni, da bi se bilo treba v EU sporazumeti o tem, kateri sektorji so strateškega pomena, in spodbujati njihovo dolgoročno odpornost;
5. meni, da je zakonodaja gonilna sila za inovacije in da določitev visokih (okoljskih) standardov v EU spodbuja potrebne zasebne naložbe v raziskave in razvoj, s pomočjo katerih evropska podjetja lahko zagotavljajo kakovostne proizvode/storitve na trgu EU in so konkurenčna na mednarodnih trgih; obžaluje, da EU, kot kaže, izgublja svojo vodilno vlogo pri določanju, izvajanju in uveljavljanju visokih okoljskih standardov (kar dokazuje škandal „Dieselgate“), in poziva, naj si prizadeva ponovno prevzeti vodilno vlogo;
6. meni, da so strukturne spremembe nacionalnih in mednarodnih finančnih in davčnih sistemov, na primer preusmeritev davčnih politik z dela na vire, internalizacija zunanjih stroškov, prenehanje uporabe fosilnih goriv in uspešno delovanje sistema trgovanja z emisijami (ETS), bistvenega pomena za oblikovanje ekonomskega okvira, ki bo omogočal spodbujanje zasebnih in javnih naložb ter uresničevanje ciljev trajnostne industrijske politike;
7. opozarja na varčevalne ukrepe, ki so znatno zmanjšali naložbene zmogljivosti javnih organov v infrastrukturne projekte (na primer sektor javne mobilnosti), ki bi podprli trajnostno ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in vrnitev gospodarstva na lokalno raven;
8. poudarja, da dolgoletna in velika podpora bankam in kapitalskim trgom v EU ni niti prispevala k zaposlovanju niti izboljšala gospodarskih obetov; obžaluje tudi nezadovoljive rezultate Junckerjevega naložbenega načrta in opozarja na številne raziskave Evropske centralne banke o posojilih, iz katerih izhaja, da podjetja iščejo nove poslovne priložnosti, ne pa financiranja; meni, da te raziskave oblikovalcem politike tudi jasno dokazujejo, da bi bilo treba javno intervencijo s prekomernega spodbujanja ponudbe preusmeriti v usklajene davčne politike, katerih cilj je spodbujanje povpraševanja;
9. obžaluje postopno financializacijo realnega gospodarstva, ki jo pospešuje poslovna kultura, osredotočena na kratkoročne finančne obete, tj. ustvarjanje vrednosti za delničarje, namesto ohranjanja inovativnega industrijskega potenciala, s pomočjo katerega bi lahko zagotovili trajnostna in kakovostna delovna mesta ter dolgoročne koristi za družbo; obžaluje, da je ta pristop privedel do izgube številnih delovnih mest v proizvodnem sektorju; poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog, s katerim bo podjetja, ki kljub ustvarjanju dobička množično odpuščajo, od tega odvrnila in jih kaznovala, na primer tako da jim bo omejila dostop do sredstev EU;
10. obžaluje, da za velike korporacije, ki delujejo v Evropi in po svetu, na ravni EU ne obstaja pravičen sistem obdavčevanja; meni, da bi z odpravo problema davčnih utaj in izogibanja davkom lahko znižali davke za MSP ter lokalnim javnim proračunom zagotovili sredstva za naložbe v prihodnost; poziva k uvedbi skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) kot vira lastnih sredstev za proračun EU;
Energetski in trajnostni prehod kot poglavitna dejavnika ponovne industrializacije
11. poziva k dodeljevanju javnih in zasebnih sredstev EU in držav članic za celovit zelen naložbeni načrt, ki bo usmerjen v energetski prehod, trajnostno mobilnost in krožno gospodarstvo in nadomestil nekdanje naložbe v ceste; meni, da skladi EU, tudi evropski strukturni in investicijski skladi ter instrument za povezovanje Evrope, nudijo številne možnosti za financiranje teh naložb; meni, da bi morale biti smernice za državno pomoč bolj prilagojene in uporabljene za zagotavljanje političnih ukrepov za okrepitev inovacij in trajnosti; poziva h korenitemu izboljšanju meril za uresničevanju trajnosti ter socialnih in zaposlitvenih meril pri porabi sredstev iz skladov EU, zlasti Evropskega sklada za strateške naložbe in vseh finančnih instrumentov, ki jih upravlja Evropska investicijska banka;
12. poziva k pametni specializaciji EU in dajanju prednosti raziskavam in razvoju v tistih sektorjih, kjer ima lahko EU vodilno vlogo, kot so učinkovita raba virov in energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije, krožno gospodarstvo, trajnostno kmetijstvo in kakovostna zdravstvena oskrba; poziva k sprejetju konkretnih instrumentov, ki bodo EU in državam članicam omogočali skupna prizadevanja na področju raziskav in razvoja na teh prednostnih področjih in uporabo rezultatov v lokalnem gospodarstvu; meni, da bi bilo treba spodbujati nadaljnje sinergije med Obzorjem 2020 in pobudami za pametno specializacijo, da bi zagotovili boljši izkoristek raziskav in razvoja ter podprli regionalno gospodarsko konvergenco; poziva k večji podpori inovacijskih grozdov in tehnoloških središč kot posrednikov med znanostjo in industrijo;
13. meni, da imajo javna naročila in okoljsko označevanje zelo pomembno vlogo pri uporabi trajnostnih proizvodov, storitev in inovacij ter pri vrnitvi gospodarstva na lokalno raven; poziva k hitremu izvajanju direktiv EU o javnih naročilih iz leta 2014 ter k skupnim prizadevanjem držav članic in Komisije, da se zagotovi, da naročniki sprejemajo odločitve glede razpisov na podlagi načela ekonomsko najugodnejše ponudbe in se osredotočajo na stroške v življenjski dobi ter na okoljsko in družbeno trajnostne proizvode, kar preprečuje plačni damping in izkoriščanje delavcev (in nepošteno konkurenco) ter prispeva h krepitvi regionalne gospodarske strukture;
14. priznava pomen in specifično naravo železniške dobavne industrije, pomembne za evropsko industrijsko rast, delovna mesta in inovacije, za katero so značilni proizvodnja opreme z življenjsko dobo do 50 let, visoka kapitalska intenzivnost, velika odvisnost od javnih naročil in obveznost izpolnjevanja zelo visokih varnostnih standardov; opozarja na bistveni prispevek železniškega prevoza k uresničevanju ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami in na potrebo, da Evropa ohrani tehnološko in inovacijsko prednost na tem področju; poziva Komisijo, naj s konkretnimi političnimi ukrepi in nadaljnjimi prizadevanji za spodbujanje učinkovitih tehnologij, interoperabilnosti, inovativnih rešitev za mobilnost ter politike uporabe lokalnih virov podpre cilje za modalni prehod potniškega in tovornega prometa na železnico, kot je zapisano v beli knjigi o prometu iz leta 2011; poziva Komisijo, naj zagotovi večjo uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov, zlasti Evropskega sklada za regionalni razvoj, za podporo regionalnih železniških naložbenih projektov, ki ustvarjajo pogoje za kakovostna trajnostna delovna mesta, vključno z razvijanjem infrastrukture za lokalni promet, na primer infrastrukture za tramvaj;
15. opozarja na izjemno možnost ustvarjanja novih (kakovostnih) delovnih mest in ugodnosti znižanja stroškov, ki jih bodo po pričakovanjih prinesle izboljšave energetske učinkovitosti; poudarja, da morajo zato ukrepi, vključno s cilji, standardi in mehanizmi primerjalne analize, ki izboljšujejo energetsko učinkovitost, podpirati pobude v vseh industrijskih sektorjih; poudarja, da si morata zlasti prevoz in gradbeništvo prizadevati za dejavno politiko varčevanja z energijo in za raznolikost, ki daje prednost trajnostnim, varnim virom energije, ki ne onesnažujejo; poudarja, da bi morala industrijska politika pomagati ustvarjati tržne pogoje, ki bi spodbujali večje varčevanje z energijo in naložbe v energetsko učinkovitost, za izkoriščanje široke palete obnovljivih virov energije in ključnih tehnologij za mobilnost shranjevanja energije (zlasti javni prevoz);
Usklajevanje trgovinske politike s cilji ponovne industrializacije in prehoda
16. poudarja, da bi morali trgovinska in naložbena politika prispevati k trajnostnemu razvoju, ustvarjanju kakovostnih delovnih mest in spodbujanju visokih socialnih in okoljskih standardov v industriji in proizvodnji; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo trgovinski sporazumi te standarde utrdili;
17. meni, da to ni politika, ki si jo je zastavila EU, ter svari pred čedalje večjim pritiskom konkurence zaradi trgovinskih sporazumov, kot sta celoviti gospodarski in trgovinski sporazum (CETA) med EU in Kanado ali čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe (TTIP) med EU in ZDA, zaradi katerih naj bi v Evropi izgubili 200 000 (zaradi prvega) in 600 000 (zaradi drugega) delovnih mest, večinoma v industrijskem proizvodnem sektorju, kar bi še poslabšalo sedanjo težnjo po deindustrializaciji in je hkrati v nasprotju s svetovnimi zavezami v zvezi s podnebjem (290-odstotno povečanje tovornega prometa do leta 2050);
18. poudarja, da je treba trgovinski politiki EU preprečiti, da bi spodbujala protikonkurenčno prakso, tudi socialni in okoljski damping, zlasti damping cenenih proizvodov, ki ogrožajo evropske standarde in vplivajo na industrijo s sedežem v EU; poziva EU, naj nujno sprejme potrebne ukrepe za zaščito pred nepoštenimi trgovinskimi praksami ter naj z izboljšanjem njihove odzivnosti in učinkovitosti močno okrepi instrumente za zaščito trgovine; je v zvezi s tem zaskrbljen zaradi podelitve statusa tržnega gospodarstva Kitajski; poziva Komisijo, naj uvede mejne prilagoditvene ukrepe, carinske tarife pa naj postanejo sredstvo za preprečevanje okoljskega dampinga, izkoriščanja delavcev in nepoštene konkurence;
19. poudarja, da je EU sicer v številnih sektorjih odprta za konkurenco iz tretjih držav, vendar je v tretjih državah v veljavi mnogo preprek, ki diskriminirajo evropske družbe; poudarja, da se konkurenti iz tretjih držav, zlasti iz Kitajske, hitro in agresivno širijo v Evropo in druge regije sveta, pogosto z močno politično in finančno podporo svoje države izvora (npr. z radodarnimi izvoznimi krediti zunaj področja uporabe pravil Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj); poudarja, da lahko takšna praksa pomeni nepošteno konkurenco in ogroža delovna mesta v Evropi; zato poudarja potrebo po pravičnih in enakih konkurenčnih pogojih v svetovni konkurenci za vzajemen dostop do trga, da se prepreči nevarnost izgube delovnih mest in zaščiti industrijsko znanje v Evropi; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo treba, glede na razmere na svetovnem trgu, veljavna konkurenčna pravila EU posodobiti;
20. poziva Komisijo, naj bolje spremlja neevropske naložbe v državah članicah EU (na primer v železniški sektor) ter zagotovi skladnost z evropsko zakonodajo o javnih naročilih, na primer z zakonodajo o neobičajno nizkih ponudbah in nepošteni konkurenci;
Družbeno odgovorno prestrukturiranje in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v sektorjih, usmerjenih v prihodnost
21. obžaluje zaprtje družb Caterpillar in Alstom, saj zadeva več tisoč delavcev in njihove družine in ima nesorazmerne posledice za lokalno in regionalno gospodarstvo, z velikim učinkom prelivanja; obsoja tako množično odpuščanje iz zgolj ekonomskih/profitnih razlogov;
22. meni, da je treba načrtovati, spodbujati in izboljšati preprečevalne ukrepe v zvezi z razmerami v družbah Caterpillar in Alstom in verjetnimi spremembami zaposlitvenih in delovnih pogojev, zlasti kadar so ti lahko ogroženi;
23. poudarja, da učinki procesa prestrukturiranja presegajo področje ene same družbe, saj družbe vse pogosteje delujejo v mrežah, s tem pa se tudi veča potreba po oblikovanju večstranskih forumov za razpravo o socialnih vprašanjih;
24. poudarja, da zahteva dobra praksa prestrukturiranja čim zgodnejšo pripravo in začetek takoj, ko je ugotovljena potreba po prestrukturiranju, kar lahko prepreči ali bistveno zmanjša gospodarske, socialne, okoljske in teritorialne posledice;
25. opozarja, da je splošno uveljavljeno mnenje, da bi bilo treba vsako prestrukturiranje obrazložiti in utemeljiti deležnikom, tudi izbiro ukrepov, predvidenih v zvezi s cilji, in alternativne možnosti;
26. potrjuje pomen močnega, celovitega socialnega dialoga na vseh ravneh, ki temelji na vzajemnem zaupanju in skupni odgovornosti, kot najboljšega instrumenta za iskanje sporazumnih rešitev in skupnih pogledov pri predvidevanju, preprečevanju in upravljanju procesa prestrukturiranja; meni, da je socialni dialog na ravni EU bistvenega pomena za zaščito interesov evropskih proizvodnih družb in njihovih zaposlenih;
27. poudarja, da je treba pri prestrukturiranju zaščititi interese zaposlenih v zvezi s socialno varnostjo, kakovostjo delovnih mest, zdravjem in delovnimi pogoji;
28. poudarja, da je potrebno resno posvetovanje z vsemi deležniki, ter zahteva, da se vsakršno prestrukturiranje predhodno ustrezno in pravočasno pripravi, da se v celoti in ustrezno vključijo predstavniki delavcev na vseh ravneh, da se preprečijo oziroma omilijo gospodarske, socialne in okoljske posledice ter posledice za lokalno skupnost;
29. meni, da bi bilo treba posledice prestrukturiranja z odpuščanjem obravnavati prednostno ter da bi se morale družbe zavzeti za jasno in pregledno zaposlovanje; poziva družbe, naj preučijo vse možne alternative za odpuščanje ter naj se povežejo v dialog z notranjimi in zunanjimi deležniki, da se jih vključi v iskanje rešitev za morebitne od delavce;
30. v zvezi s tem poziva k reviziji Direktive Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti, da se podizvajalci vključijo v postopke obveščanja in posvetovanja ter da se zagotovi (kot je treba v primeru množičnega odpuščanja v družbah, ki še vedno ustvarjajo dobiček), da so finančno odgovorni, kar bi omililo posledice prelivanja v mrežo;
31. meni, da morajo delodajalci v primeru odpuščanja spoštovati protidiskriminacijsko zakonodajo, zlasti v zvezi z diskriminacijo na podlagi starosti, ter morajo zadevnim delavcem zagotoviti pomoč in ukrepe za povečanje njihove zaposljivosti ter pomoč za hitro ponovno kakovostno vključitev na trg dela;
32. meni, da se lahko Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji uporabi za zagotovitev finančne podpore za hitro ponovno kakovostno zaposlitev odpuščenih delavcev, kar pa ne nadomesti obveznosti, ki jih imajo države članice ali delodajalci na podlagi zakonodaje Unije, nacionalnih zakonov ali prakse;
33. poziva k izdelavi novega modela organizacije dela s skupno udeležbo pri delu in dohodku;
34. poziva Komisijo, naj v skladu s svojo zavezo iz leta 2013 še letos predloži celovito poročilo o izvajanju kakovostnega okvira; v zvezi s tem opozarja na svojo zahtevo Komisiji, naj po posvetovanju s socialnimi partnerji pripravi predlog zakonodajnega akta o obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja;
35. poudarja, da je treba izdelati obsežnejši in boljši dostop do usposabljanja, vseživljenjskega učenja, poklicnega usposabljanja, ki je prilagojeno bodočim potrebam, in univerzitetne izobrazbe (z močnim poudarkom na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike), podpore podjetništvu in ustrezne mreže socialne varnosti, skupaj s politiko druge priložnosti; poudarja, da je treba okrepiti demokratizacijo delovnega mesta ter da bi morali delavci imeti individualno pravico do usposabljanja;
36. ugotavlja, da ima prehod na zeleno gospodarstvo velik potencial za ustvarjanje lokalnih delovnih mest, ki jih ni mogoče preseliti, ter na področjih, ki jih ni mogoče prenesti v tujino; ugotavlja, da obstajajo trdni dokazi, da bo prehod na zeleno gospodarstvo na splošno pozitivno vplival na zaposlovanje, kar odraža dejstvo, da so trajnostne gospodarske dejavnosti, kot je varčevanje z energijo, bolj delovno intenzivne kot dejavnosti, ki jih nadomeščajo, in bi utegnile regijam omogočiti, da postanejo bolj samozadostne;
37. meni, da je ključnega pomena delovni sili zagotoviti prave priložnosti za pridobitev novih znanj in spretnosti, potrebnih za krožno gospodarstvo in prehod na bolj trajnostne proizvodne postopke in proizvode, če naj se v čim večji meri izkoristi potencial zelenega gospodarstva za ustvarjanje delovnih mest; poziva k evropski strategiji za usposabljanje in izobraževanje, ki bo pomagala družbam, raziskovalnim ustanovam in socialnim partnerjem, da skupaj raziščejo, katera znanja in spretnosti so potrebni za okoljsko trajnost;
38. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo ustanavljanje in razvoj zadrug, saj so se med krizo izkazale za bolj odporne in so v povprečju izgubile manj delovnih mest kot druga podjetja, ter naj ustvarjajo kakovostna delovna mesta, ki se ne selijo; poziva EIB in Komisijo, naj Parlament obveščata o konkretnih ukrepih, sprejetih za večji dostop do sredstev za zadruge in socialna podjetja;
39. poziva Komisijo in države članice, naj – tudi v okviru evropskega sklada za strateške naložbe – spodbujajo kakovostne naložbe, ki bodo ustvarjale družbene in ekonomske koristi, na primer kakovostna trajnostna delovna mesta, enakost spolov, kakovostno izobraževanje in inovacije za spodbujanje prehoda na zeleno gospodarstvo in za boj proti energetski revščini; poziva Komisijo in države članice, naj usmerjajo naložbe na področja s pozitivnim vplivom na trg dela, da bodo ustvarile kakovostna trajnostna delovna mesta s polnim socialnim varstvom in varstvom zaposlitve;
°
° °
40. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
- [1] UL L 245, 26.8.1992, str. 53.
- [2] UL L 225, 12.8.1998, str. 16.
- [3] UL L 303, 2.12.2000, str. 16.
- [4] UL L 80, 23.3.2002, str. 29.
- [5] UL C 65, 17.3.2006, str. 58.
- [6] UL C 264E, 13.9.2013, str. 59.
- [7] UL C 440, 30.12.2015, str. 23.
- [8] UL C 251E, 31.8.2013, str. 75.
- [9] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0032.
- [10] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0264.
- [11] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0280.