PREDLOG RESOLUCIJE o Evropskem javnem tožilstvu in Eurojustu
28.9.2016 - (2016/2750(RSP))
v skladu s členom 128(5) Poslovnika
Barbara Matera, Axel Voss, Monika Hohlmeier, Roberta Metsola, Ingeborg Gräßle, Tomáš Zdechovský, Julia Pitera, Emil Radev, Barbara Kudrycka, Rachida Dati, Romana Tomc, Salvatore Domenico Pogliese, Csaba Sógor, Alessandra Mussolini, Therese Comodini Cachia, Traian Ungureanu, Milan Zver v imenu skupine PPE
Sylvia-Yvonne Kaufmann, Juan Fernando López Aguilar, Birgit Sippel v imenu skupine S&D
Louis Michel, Nathalie Griesbeck v imenu skupine ALDE
Jan Philipp Albrecht, Eva Joly, Benedek Jávor, Bart Staes, Michèle Rivasi v imenu skupine Verts/ALE
Monica Macovei, Laura Ferrara
B8-1054/2016
Resolucija Evropskega parlamenta o Evropskem javnem tožilstvu in Eurojustu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (COM(2013)0534),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2014 o predlogu uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva[1],
– ob upoštevanju delovnega dokumenta z dne 14. marca 2014 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. aprila 2015 o predlogu uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva[2],
– ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (COM(2012)0363),
– ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) (COM(2013)0535),
– ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 85, 86, 218, 263, 265, 267, 268 in 340,
– ob upoštevanju vprašanj za Svet in Komisijo o Evropskem javnem tožilstvu in Eurojustu (O-000092/2016 – B8-0715/2016 in O-000093/2016 – B8-0716/2016),
– ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je v členu 86 Pogodbe o delovanju Evropske unije navedeno, da lahko Svet v boju proti kršitvam, ki vplivajo na finančne interese Unije, z uredbami, sprejetimi po posebnem zakonodajnem postopku, ustanovi Evropsko javno tožilstvo, potem ko pridobi soglasje Evropskega parlamenta;
B. ker naj bi bilo na podlagi pred kratkim objavljenega končnega poročila za leto 2016, ki je del študije in poročil o primanjkljaju DDV v 28 državah članicah EU (Study and Reports on the VAT Gap in the EU-28 Member States: 2016 Final Report) leta 2014 v EU izgubljenih kar 159,5 milijarde EUR prihodkov iz naslova davka na dodano vrednost (DDV);
C. ker je pomembno, da EU in vse države članice goljufije, ki vplivajo na finančne interese EU, odkrivajo in preganjajo učinkovito in odvračilno ter tako zaščitijo davkoplačevalce vseh držav članic, ki prispevajo v proračun Unije;
D. ker je Eurojust olajšal usklajevanje in sodelovanje med nacionalnimi preiskovalnimi organi in organi pregona pri reševanju zadev, v katere je vpletenih več držav članic, ter pomagal zgraditi vzajemno zaupanje in povezati zelo različne pravne sisteme in tradicije v EU; ker je omogočil lažje izvrševanje zaprosil za sodelovanje in uporabo instrumentov vzajemnega priznavanja, s čimer se je izboljšal čezmejni pregon;
E. ker se je v zadnjih desetih letih organizirani čezmejni kriminal povečal in ker so skupine, ki se z njim ukvarjajo, izjemno mobilne in prožne ter so dejavne v mnogih državah članicah in na mnogih kriminalnih področjih;
F. ker je Sodišče Evropske unije v zadevi C-105/14 Ivo Tarrico in drugi navedlo, da pojem „goljufija“, kot je opredeljen v členu 1 Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, zajema prihodke iz naslova DDV;
1. ponovno potrjuje svojo dolgoletno podporo ustanovitvi učinkovitega in neodvisnega Evropskega javnega tožilstva, da bi se zmanjšala sedanja razdrobljenost nacionalnih prizadevanj na področju kazenskega pregona za zaščito proračuna EU, torej da bi se okrepil boj proti goljufijam v Evropski uniji;
2. poziva Svet, naj določi nedvoumne in jasne pristojnosti in postopke za Evropsko javno tožilstvo, in sicer na podlagi predlagane direktive o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (direktiva o zaščiti finančnih interesov EU); poziva Svet, naj si bolj prizadeva za dosego soglasja v zvezi z direktivo o zaščiti finančnih interesov EU, v katere področje uporabe sodi tudi DDV, in naj ponovno začne pogajanja s Parlamentom, da bo mogoče ustanoviti Evropsko javno tožilstvo; poudarja, da bi moralo imeti Evropsko javno tožilstvo prednostno pristojnost za kazniva dejanja, opredeljena v direktivi o zaščiti finančnih interesov EU; globoko obžaluje, da Svet ne dovoljuje, da bi bilo Evropsko javno tožilstvo pristojno za zadeve v zvezi z zaščito finančnih interesov EU, pri katerih znesek finančnih sredstev EU sicer presega 10.000 EUR, vendar predstavlja manj kot 50 % sofinanciranja; zato poziva Svet, naj opusti pravilo, po katerem Evropsko javno tožilstvo ne more izvrševati svoje pristojnosti za kazniva dejanja zoper finančne interese EU, pri katerih je škoda za proračun Unije enaka ali manjša kot za druge žrtve; poziva Svet, naj zagotovi, da bodo nacionalni organi Evropsko javno tožilstvo takoj obveščali o vseh zadevah, ki so kakor koli povezane z direktivo o zaščiti finančnih interesov EU, in sicer pred in med preiskavo;
3. poziva Svet, naj ponovno začne razpravo o členih 17 do 20 konsolidiranega besedila (11350/1/16) predloga o Evropskem javnem tožilstvu, da se zanj zagotovita večja jasnost in učinkovitost; poziva Svet, naj pojasni pristojnosti na področju kazenskega pregona, ki jih bodo imeli Evropsko javno tožilstvo in nacionalni tožilci v zadevah (a) večkratnih kaznivih dejanj (organizirana skupina stori več kaznivih dejanj, kot sta na primer pranje denarja in trgovina z ljudmi) in (b) mešanih kaznivih dejanj (eno dejanje pomeni več kaznivih dejanj, na primer utaja DDV in pranje denarja); globoko obžaluje, da v primeru nestrinjanja med Evropskim javnim tožilstvom in nacionalnimi tožilstvi glede vprašanja pristojnosti končne odločitve ne bo sprejelo neodvisno sodišče, kot je Sodišče Evropske unije; poudarja, da bo učinkovitost Evropskega javnega tožilstva odvisna od tega, kako jasne bodo njegove pristojnosti, torej zakonodajalca ne bosta mogla zagotoviti njegove učinkovitosti, če njegovih pristojnosti ne bosta uspela jasno določiti, s čimer pa se Evropski parlament ne more sprijazniti;
4. meni, da bi moralo imeti Evropsko javno tožilstvo na voljo dovolj preiskovalnih ukrepov, da bi lahko izvajalo preiskave; v zvezi s tem želi spomniti, da sta se sozakonodajalca v Direktivi 2014/41/EU o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah dogovorila o merilih, po katerih države članice zahtevajo preiskovalne ukrepe na podlagi načela vzajemnega priznavanja;
5. meni, da bi morala biti vsaka operativna odločitev, ki jo sprejeme Evropsko javno tožilstvo in vpliva na tretje stranke, predmet sodne presoje pred pristojnim nacionalnim sodiščem, da se zagotovi učinkovito sodno varstvo v skladu s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; meni, da bi morala biti mogoča neposredna sodna presoja pred Sodiščem Evropske unije;
6. meni, da je nadvse pomembno, da se preprečijo morebitni škodljivi učinki t. i. nacionalne povezave; v zvezi s tem poziva Svet, naj zagotovi ustrezne zaščitne ukrepe, ki bodo zagotavljali neodvisnost Evropskega javnega tožilstva, kot so določbe, ki dovoljujejo odstopanje od nacionalne povezave, če je to potrebno za dobro delovanje tožilstva;
7. meni, da je treba zagotoviti varstvo postopkovnih pravic osumljencev in obtožencev; z uredbo bi bilo treba zagotoviti dodatne pravice obrambe osumljencev, ki jih preganja Evropsko javno tožilstvo, zlasti pravico do pravne pomoči, pravico do informacij in vpogleda v spis, pravico do predložitve dokazov in pravico, da se Evropsko javno tožilstvo zaprosi, naj zbira dokaze v imenu osumljenca;
8. poziva Komisijo, naj v okviru analize stroškov in koristi izvede prilagojeno oceno proračunskih posledic kolegijske strukture in naj Parlamentu predloži rezultate preverjanja dejanskega stanja, ter opozarja, da bo Parlament te informacije upošteval pri končni odločitvi;
9. želi spomniti, da ima Eurojust pomembno vlogo, saj pomaga pri izboljšanju pravosodnega sodelovanja in usklajevanja med ustreznimi pravosodnimi organi držav članic ter pri preiskavah, ki vključujejo tretje države, in poziva Svet, naj pojasni odnose med Eurojustom in Evropskim javnim tožilstvom, zlasti posledice kolegijske strukture, pojasni pa naj tudi odnose med Evropskim javnim tožilstvom in Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF), da bo mogoče razlikovati med njunimi vlogami na področju zaščite finančnih interesov EU;
10. meni, da bi bilo najbolje, da bi imela Evropsko javno tožilstvo in Eurojust sedež na isti lokaciji, da bosta lahko učinkovito medsebojno sodelovala in si izmenjevala informacije;
11. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0234.
- [2] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0173.