Postopek : 2016/2891(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-1056/2016

Predložena besedila :

B8-1056/2016

Razprave :

Glasovanja :

PV 05/10/2016 - 8.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0377

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 377kWORD 127k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-1051/2016
28.9.2016
PE589.645v01-00
 
B8-1056/2016

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o potrebi po evropski politiki za ponovno industrializacijo glede na nedavna primera Caterpillar in Alstom (2016/2891(RSP))


Maria Arena, Edouard Martin, Maria João Rodrigues, Kathleen Van Brempt, Dan Nica, Jutta Steinruck, Martina Werner, Sergio Gaetano Cofferati, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Hugues Bayet, Eric Andrieu, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Guillaume Balas, Pervenche Berès, José Blanco López, Vilija Blinkevičiūtė, Enrico Gasbarra, Elena Gentile, Sergio Gutiérrez Prieto, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Georgi Pirinski, Evelyn Regner, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Marc Tarabella, Isabelle Thomas, Flavio Zanonato, Nicola Caputo v imenu skupine S&D

Resolucija Evropskega parlamenta o potrebi po evropski politiki za ponovno industrializacijo glede na nedavna primera Caterpillar in Alstom (2016/2891(RSP))  
B8‑1056/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 9, 147, 151, 153(2), 173, 174, 192, 225 in 345,

–  ob upoštevanju členov 14, 27 in 30 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti(2),

–  ob upoštevanju ocene evropske dodane vrednosti ukrepa Unije na področju obveščanja delavcev in posvetovanja z njimi, predvidevanja in upravljanja prestrukturiranja, ki jo je opravil oddelek Evropskega parlamenta za evropsko dodano vrednost in posredoval Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve 19. novembra 2012,

–  ob upoštevanju poročila "Obvladovanje sprememb – končno poročilo skupine na visoki ravni o gospodarskih in socialnih posledicah industrijskih sprememb", ki je bilo predstavljeno na luksemburškem vrhu o zaposlovanju novembra 1997,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2157/2001 z dne 8. oktobra 2001 o statutu evropske družbe (SE)(3),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti(4),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(5),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov(6),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2001/86/ES z dne 8. oktobra 2001 o dopolnitvi Statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev(7),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti(8),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/72/ES z dne 22. julija 2003 o dopolnitvi Statuta evropske zadruge glede udeležbe delavcev(9),

–  ob upoštevanju Direktive 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem(10),

–  ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/56/ES z dne 26. oktobra 2005 o čezmejnih združitvah kapitalskih družb(11),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti(12),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 31. marca 2005 z naslovom Prestrukturiranje in zaposlovanje – Predvidevanje in spremljanje prestrukturiranja za razvoj delovnih mest: vloga Evropske unije (COM(2005)0120) in mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. decembra 2005,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. februarja 2005 o socialni agendi (COM(2005)0033),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/707/EU z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic(13),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 2010 z naslovom Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti (COM(2010)0614),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. oktobra 2010 (popravek, objavljen 11. novembra 2010) z naslovom K aktu za enotni trg (COM(2010)0608),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. novembra 2010 z naslovom Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta: evropski prispevek k polni zaposlenosti (COM(2010)0682),

–  ob upoštevanju Zelene knjige Komisije z dne 17. januarja 2012 z naslovom Prestrukturiranje in predvidevanje sprememb: spoznanja iz nedavnih izkušenj (COM(2012)0007),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2011 o vmesnem pregledu evropske strategije za obdobje 2007–2012 za zdravje in varnost pri delu(14),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. aprila 2012 z naslovom K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti (COM(2012)0173),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2005 o socialni agendi za obdobje 2006–2010(15),

–  ob upoštevanju mnenja na lastno pobudo Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. aprila 2012 o zadrugah in prestrukturiranju,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2007 o krepitvi evropske zakonodaje na področju obveščanja delavcev in posvetovanja z njimi(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o industrijski politiki za dobo globalizacije(17),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2011 z naslovom Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri (COM(2011)0571),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2011 z naslovom Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (COM(2011)0112),

–  ob upoštevanju izsledkov raziskav in anket Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom „Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva“ (COM(2012)0582),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 s priporočili Komisiji o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja(19),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2015 o izkoriščanju zaposlitvenega potenciala zelene rasti,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2014 o jeklarskem sektorju v EU: zaščita delavcev in industrije(20),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 18. aprila 2012 z naslovom Izkoriščanje zaposlitvenega potenciala zelene rasti (SWD(2012)0092),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva (COM(2012)0582) in cilja 20-odstotne ponovne industrializacije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2016 o konkurenčnosti evropske železniške dobavne industrije(21),

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker ima evropska industrija bistveno vlogo v zgodovini evropskega povezovanja in je temelj za oblikovanje novih vrednot in kanalov v Evropi;

B.  ker je železniška industrija steber evropske industrializacije z več kot 175 leti zgodovine; ker naj bi letna rast dostopnih trgov železniške dobavne industrije znašala 2,8 % do leta 2019;

C.  ker proizvodna industrija predstavlja 65 % izdatkov podjetij za raziskave in razvoj ter krepi našo industrijsko bazo, zato je bistvenega pomena za ohranjanje strokovnega znanja in izkušenj v EU;

D.  ker evropska železniška dobavna industrija neposredno zaposluje 400 000 ljudi v EU, mnoge od njih v malih in srednjih podjetjih;

E.  ker je močna in inovativna evropska železniška dobavna industrija bistvenega pomena za prehod na železnice, ki je potreben za uresničitev podnebnih in energetskih ciljev EU;

F.  ker ima proizvodni obrat skupine Alstom v Belfortu visoko dodano vrednost ter priznano strokovno znanje na področju vleke;

G.  ker je za digitalni razvoj, prednostno nalogo Junckerjevega načrta, potrebna močna industrijska osnova;

H.  ker se ta osrednja in strateška industrija EU trenutno sooča z močno konkurenco iz tretjih držav, ki izvažajo proizvode nižje cene na evropski trg in izvajajo agresivno politiko hite širitve na vseh celinah, pogosto s politično in finančno podporo njihovih vlad;

I.  ker evropska industrija bije bitko s časom, da bi znova pridobila svojo konkurenčnost in zmogljivosti za naložbe v Evropi, prav tako pa se sooča s socialnimi in okoljskimi izzivi, ki jih mora premagati, obenem pa mora ostati zgled ostalemu svetu pri socialni in okoljski odgovornosti;

J.  ker bo samo ambiciozna inovacijska politika, ki je naklonjena proizvodnji visokokakovostnih, inovativnih in energijsko učinkovitih izdelkov ter spodbuja nove proizvodne procese, omogočila EU, da bo stala na lastnih nogah v vse bolj konkurenčnem svetu;

K.  ker pomanjkanje evropskega usklajevanja v davčnih in komercialnih zadevah velikim podjetjem dovoljuje, da ustvarjajo zakonite strukture, ki jim omogočajo davčno utajo, tudi s prenosom opredmetenih sredstev, neopredmetenih sredstev in storitev med podjetji pri neustreznih cenah;

L.  ker je skladnost med različnimi politikami, ki jih je sprejela Evropska unija, da bi opredelila moderno industrijsko politiko, bistvenega pomena; ker je to prenovo možno pretežno razložiti z dogodki, ki so se zgodili v obratih Caterpillar in Alstom;

M.  ker odločitev upravnega odbora podjetja Alstom, da napove prenos proizvodnje vlakov (400 delovnih mest) iz obrata v Belfortu v obrat v Reichshoffnu, v resnici pomeni zaprtje prvega obrata, saj edina dejavnost, ki bi ostala tam, ne opravičuje nadaljnje delovanje obrata;

N.  ker so pri podjetju General Electric že lani januarja izrazili skrb, da bodo morali zapreti 6 500 delovnih mest v svojih evropskih izpostavah bivšega podjetja Alstom, odpuščanje 236 delavcev (od približno 400 zaposlenih) pa je bilo v obratu Sesto San Giovanni v Italiji celo načrtovano zaradi posledic ustavitve proizvodnje in močne omejitve storitev; ker je podjetje popolnoma brezbrižno do prošenj italijanske vlade, regionalnih in občinskih organov, in je potrdilo, da bo v obratu Sesto San Giovanni odpuščenih 99 delavcev, in da so na voljo pobude za prostovoljno upokojevanje in prezaposlitve v druge obrate v Apuliji in Kampaniji;

O.  ker je 2. septembra 2016 podjetja Caterpillar napovedalo obsežen načrt prestrukturiranja po vsem svetu, tudi v obratu Gosselies, ki bo moral zapreti svoja vrata, kar pomeni 2 500 neposredno odpuščenih delavcev ter nadaljnjih 4 000 podizvajalcev z ogroženimi delovnimi mesti;

P.  ker je 28. februarja 2013 podjetje Caterpillar Belgium SA izvedlo prestrukturiranje, s katerim so odpustili okoli 1400 delavcev, 85 % od njih pa je prejelo ugodnosti zaradi zgodnje upokojitve; ker se zdi, da je tri leta pozneje približno polovici od 15 % delavcev, ki niso prejeli ugodnosti zaradi zgodnje upokojitve, uspelo najti delovna mesta v manj ugodnih delovnih razmerah;

Q.  ker pravna struktura podjetja Caterpillar v Evropi razkriva posebno davčno ureditev, ki prispeva k davčnim utajam tega podjetja: Podjetje Caterpillar Belgium SA, družba z omejeno odgovornostjo v skladu z belgijsko zakonodajo, je hčerinsko podjetje Caterpillar Overseas SARL s sedežem v Ženevi in v skladu s pogodbo o zagotavljanju storitev materinskemu podjetju zagotavlja storitev za predelavo surovin v končne proizvode, zato nima ne dodane vrednosti, ki jo zagotavlja belgijska delovna sila, ne neposrednega upravljanja belgijskega obrata v Švici, kjer belgijski delavci niso zastopani;

R.  ker ta mehanizem ne zadeva zgolj podjetja Caterpillar in nikakor ne more biti v korist EU; ker je zato bistvenega pomena, da EU vzame pod lupo te pravne strukture s preiskavo, s katero bo preučila pravne strukture podjetja Caterpillar, predvsem pa analizirala prenose med podjetjem Caterpillar Overseas SARL in njegovimi različnimi hčerinskimi podjetji na ozemlju EU, da bi ocenila, ali je strošek teh prenosov primeren, in preverila, ali ne gre preprosto za metodo davčne utaje;

S.  ker je trgovino z gradbeno mehanizacijo v EU v zadnjih letih pretreslo več motenj, povezanih z zmanjšanjem javnih in zasebnih naložb, pa tudi zaradi povečanja proizvodnih stroškov zaradi večje cene surovin; ker je proizvodnja gradbiščne mehanizacije med letoma 2007 in 2014 upadla za 45,1 %, kar je povzročilo znatno izgubo tržnega deleža evropskih proizvajalcev, začenši z izgubo delovnih mest v sektorju;

T.  ker lahko pravična trgovina z industrijskimi proizvodi deluje le, če spoštuje temeljne pravice delavcev in okoljske predpise; ker so naložbe v obnovljivo energijo in energetsko učinkovitost pomembno gonilo za naložbe v industrijske proizvode, ki lahko ustvarjajo pozitivne cikle;

U.  ker imajo inovacije in proizvodnja pozitiven učinek na rast delovnih mest na vseh stopnjah industrijskega gospodarskega cikla; ker je udeležba delavcev pri inovativnih ukrepih in oblikovanju strategij še vedno najboljše jamstvo za gospodarski uspeh;

V.  ker v primeru podjetij Alstom in Caterpillar strokovno znanje predstavnikov delavcev ni bilo ustrezno upoštevano; ker sta enotnost in solidarnost, ki so jo v tej zadevi izrazili vsi sindikati, resnično izjemni, zlasti podpora delavcev v obratu Reichshoffen do svojih kolegov iz obrata Belfort ter delavcev podjetja Caterpillar iz obrata v Grenoblu, ki so blokirali vhod v obrat, potem ko je podjetje napovedalo zaprtje, in ki so bili prisotni na protestu 16. septembra 2016, da bi izrazili podporo svojim belgijskim kolegom;

W.  ker so kljub temu nekatera podjetja, kot je Caterpillar, sprejela strategije, ki temeljijo na kratkoročnem finančnem dobičku in ne na inovacijah, naložbah v raziskave in razvoj, delovnih mestih in obnavljanju znanj in spretnosti; ker je bilo leta 2015 70 % dobička iz poslovanja razdeljenih kot dividende, kar krepi financializacijo gospodarstva, namesto da bi krepilo naložbe v proizvodne zmogljivosti, raziskave in razvoj;

X.  ker je bila po navedbah uprave odločitev o zaprtju obrata Caterpillar nujna, da bi ohranili konkurenčnost tovarne; ker so sindikati zaprtju odločno nasprotovali; ker so vlada in sindikati dvomili v argumente glede konkurenčnosti tovarne in so bili zaskrbljeni, da bodo ta odpuščanja prvi korak k dokončnemu zaprtju tovarne;

Y.  ker je tovarna Caterpillar v Gosseliesu ustvarjala dobiček; ker so proizvodi tovarne zaradi zmanjšanja proizvodnih stroškov med letoma 2013 in 2015 postali zanimivejši od proizvodov, ki prihajajo iz držav zunaj EU; ker se je holding kljub temu odločil zapreti tovarno, da bi proizvodnjo preselil v druge tovarne v Aziji in Latinski Ameriki; ker to kaže, da je bila odločitev o odpuščanju sprejeta zgolj zato, da bi povečali delež dobička in ne iz gospodarskih razlogov, in da bi se EU morala boriti proti tej nezakoniti praksi;

Z.  ker so predstavniki podjetja načrtovano zaprtje pripisali pretirani velikosti proizvodne površine v Gosseliesu, s tem povezanim proizvodnim stroškom in možnosti cenejše proizvodnje drugje; ker so sindikati kritizirali upravo podjetja Caterpillar, da interese delničarjev postavlja nad interese njenih delavcev; ker se zdi, da bodo skoraj vsa delovna mesta ukinjena med aprilom in julijem 2017;

Aa.  ker je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji evropski instrument, ki zagotavlja neposredno podporo delavcem, ki so izgubili delovno mesto zaradi sprememb v vzorcih trgovanja in globalizacije; ker je bil ta sklad večkrat uporabljen za pomoč delavcem v Evropi, ki so bili odpuščeni v podjetju Caterpillar ali njegovih hčerinskih podjetjih;

Ab.  ker se je Komisija zaradi pomena in evropske razsežnosti te zadeve odločila ustanoviti projektno skupino, v kateri bodo zbrane pristojne službe in ki bo delovala ko sogovornik v postopku zaprtja obrata Caterpillar;

Ac.  ker je zaprtje obrata Caterpillar v Gosseliesu v korist tretjih držav, ki ne spoštujejo enakih standardov socialnega in okoljskega varstva kot veljajo za evropsko industrijo, to ustvarja nelojalno konkurenco;

Ad.  ker so pri Alstomu izjavili, da se bodo naročila za njihove obrate v Franciji do leta 2018 zmanjšala za do 30 %, vendar pa se bodo naročila za obrat v Belfortu začela zmanjševati šele leta 2018, zadnje pa bo izdano leta 2021; ker je obrat Alstoma v Belfortu sposoben preživetja in je možno poiskati nove rešitve, zato je treba pri oceni rentabilnosti proizvodnje podjetja kot celote upoštevati industrijsko znanje in kvalificirano delovno silo;

Ae.  ker je izguba znanja in spretnosti delavcev iz Alstomovega obrata v Belfortu razlog za zaskrbljenost, saj bi ogrozila vse možnosti za ponovni zagona gospodarske dejavnosti tega obrata v primeru, da se poveča število naročil; ker se evropski vozni park vlakov (zlasti hitrih vlakov) stara in bodo številne države morale začeti z obnovo njihovega voznega parka, zato mora Evropa ohraniti svoje industrijske zmogljivosti, da bi zadovoljila te potrebe, ne da bi bila odvisna od proizvajalcev iz tretjih držav, temu pa bi lahko služil ravno Alstomov obrat;

Af.  ker resna evropska industrijska kriza vodi v vse večjo odvisnost proizvodnega sektorja EU od uvozov iz tretjih držav, izgub industrijskega znanja ter izgub naložb, kar bo neposredno vplivalo na milijone delovnih mest; ker zaprtje tovarn pogosto pomeni nepopravljivo izgubo tehnologije, industrijskega znanja in spretnosti industrijskih delavcev;

Ag.  ker ima industrija ključno vlogo pri razvoju gospodarstva kot celote, tako z vidika tehnologije kot pri premagovanju težav pri nabavi;

1.  je prepričan, da bi bilo treba evropsko industrijo obravnavati kot strateško prednost za konkurenčnost EU; ponovno poudarja, da lahko le močna industrija omogoči, da se bo Evropska unija spopadla z različnimi izzivi, na primer spoštovanjem in izpolnjevanjem obveznosti v okviru COP 21;

2.  želi spomniti, da je gospodarska kriza v Evropi pokazala, da so industrijska podjetja, ki največ vlagajo, tudi najbolj odporna, in v zvezi s tem opozarja na negativne posledice varčevalnih ukrepov za javne naložbe in domačo porabo, ki bi morala biti spodbujevalec rasti;

3.  poudarja, da je evropska industrija izpostavljena svetovni konkurenci, in zato odločno spodbuja Komisijo, naj čim prej sprejme ta svetovni trg kot referenco pri opredeljevanju geografskih trgov v svojih analizah in primerjavah v zvezi s konkurenčnim pravom, in naj svoje analize ne omejuje le na notranji trg, saj bo s tem omogočila evropski industriji, da bo vzpostavila partnerstva na področju raziskav in razvoja ali strateška zavezništva;

4.  zahteva revizijo politike konkurence in pravil o državni pomoči, da bi omogočili javno posredovanje za zagotavljanje socialne in regionalne kohezije; poziva, naj se izvede ocena učinka na razvoj proizvodnih zmogljivosti, ki bo zajemala zlasti tovarne in delovna mesta, preden bo GD za konkurenco sprejel odločitve;

5.  poziva Komisijo, naj izvede 15-letno študijo (do 2030) o možnostih razvoja železniške infrastrukture v Evropi, ki bo zajemala različne scenarije okoljskih ciljev držav članic EU; poziva Komisijo, naj izvede dodatno dopolnilno študijo o vplivu različnih scenarijev na delovna mesta, poklice ter spretnosti in znanja; poudarja, da mora Komisija hitro ukrepati v skladu s priporočili iz resolucije Parlamenta o železniški dobavni industriji EU, da bi zagotovila delovna mesta in rast; poudarja, da je treba te ukrepe olajšati s stalnim dialogom z deležniki in da morajo zajemati vsa poglavja te resolucije;

6.  poziva Svet, naj hitro posodobi mehanizme trgovinske zaščite, da bi se končno lahko ustrezno odzvali na nepoštene prakse tretjih držav in zaščitili industrijo EU pred dampingom na evropskem trgu, s čimer bi zagotovili pošteno konkurenco za vse;

7.  poziva Komisijo, naj zagotovi večjo skladnost trgovinske politike EU z industrijsko, da bi trgovinska politika upoštevala, da je treba zavarovati delovna mesta v evropski industriji in da ne bi prihajalo do novih selitev in nadaljnje deindustrializacije; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo trgovinski sporazumi vsebovali posebne določbe, ki bodo evropski industriji izboljšale dostop do trga; poziva Komisijo, naj zagotovi enake konkurenčne pogoje za udeležence na trgu iz Evrope in tretjih držav;

8.  poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost s predpisi EU o javnih naročilih, zlasti predpisi o nacionalnih preferencah, neobičajno nizkih ponudbah in nepošteni konkurenci; opozarja tudi, da določbe EU omogočajo zavrnitev ponudb, v katerih je več kot 50 % vrednosti ustvarjene zunaj EU;

9.  opozarja Komisijo, naj sodeluje z različnimi sektorji industrije, da bi zagotovila čim boljše izkoriščanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov, zlasti Evropskega sklada za regionalni razvoj (ERDF), za podporo raziskovalno-razvojnim projektom na regionalni ravni;

10.  pozdravlja pobudo nekaterih lokalnih oblasti, skupaj s socialnimi partnerji, za spodbujanje poskusnih projektov za delavce in podjetja, ki jih je prizadela gospodarska kriza, da bi jim s poklicnim usposabljanjem in ukrepi zagotovili poklicno pot, namesto delne brezposelnosti;

11.  je trdno prepričan, da bi bilo treba v okviru izvajanja industrijske strategije Unije bolj zaščititi delavce z zakonodajnim svežnjem o obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi, s čimer bi okrepili ureditev v zvezi s kolektivnim odpuščanjem, pa tudi predvideli negativne učinke globalizacije;

12.  poudarja priznano strokovnost predstavnikov delavcev, kar zadeva strateške izbire in sprejemanje odločitev v podjetjih; podpira ustanovitev lokalnih informacijskih in spravnih odborov za preprečevanje industrijskih tveganj, v katerih bodo sodelovali vsi deležniki, ki imajo nadzorno zmogljivost ali zmogljivost opozarjanja;

13.  poziva k oblikovanju pilotnega informacijskega in spravnega odbora na lokalni ravni v obratu Alstom, ki naj bi preprečeval industrijska tveganja in bi ga sestavljali deležniki, pristojni za nadzor in analiziranje teh tveganj, in ki naj bi preučil prihodnost tega obrata in predlagal aktivnosti po letu 2018;

14.  poudarja, da pri prestrukturiranju največ pozornosti pritegne takojšen in lahko zaznaven učinek na zaposlovanje, medtem ko škodljivi učinki na delovne pogoje in zdravje delavcev niso dovolj priznani in obravnavani;

15.  poziva Komisijo, naj čim prej in po posvetovanju s socialnimi partnerji predloži predlog pravnega akta o obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja, in sicer na podlagi podrobnih priporočil iz resolucije Parlamenta z dne 15. januarja 2013 o obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja;

16.  ugotavlja, da učinek odločitev o prestrukturiranju, ki jih sprejmejo velika evropska podjetja, daleč presega samo podjetje in dejansko vpliva na vso gospodarsko strukturo, vključno s podizvajalci, ter ogroža prihodnost celih industrijskih panog;

17.  je zelo zaskrbljen, ker so nekateri industrijski obrati prepuščeni propadanju, kar onemogoča vsakršno gospodarsko oživljanje, ter vztraja, da je treba ustvariti načine za ponovni prevzem teh obratov in javnim organom pri tem pomagati;

18.  poziva k vključitvi podizvajalcev v fazo pogajanj, do katerih pride zaradi načrta kolektivnega odpuščanja v velikem podjetju;

19.  poziva Komisijo, naj čim prej in po posvetovanju s socialnimi partnerji pripravi predlog pregleda o približevanju zakonodaje držav članic o kolektivnih odpustih (Direktiva Sveta 98/59/ES), ki bi moral vključevati naslednja načela:

–  zagotovi se, da se bo postopek kolektivnega odpuščanja izvedel skupaj za vse delavce, ki so jih prizadele posledice prestrukturiranja in ki delajo v istem podjetju, vendar na različnih krajih poslovanja;

–  v postopek kolektivnega odpuščanja se vključijo vsi podizvajalci podjetja, da bi lahko s podjetjem dosegli dogovor o nadomestilu škode zaradi prenehanja dejavnosti, vključno s posledicami za zaposlovanje delavcev pri podizvajalcu;

–  podjetje mora za ves čas trajanja pogajanj v postopku kolektivnega odpuščanja imenovati predstavnika, ki bo imel pooblastila za odločanje;

–  vzpostaviti je treba mehanizem sankcij zoper podjetja, ki izvajajo postopke prestrukturiranja, ki so nepošteni in nimajo utemeljenih razlogov („licenciement boursier“), tako da bi tem podjetjem onemogočili dostop do enotnega trga in evropskih programov financiranja in/ali od njih zahtevali vračilo vse državne pomoči, ki so jo prejela v letih pred kolektivnim odpuščanjem;

20.  poziva Komisijo, naj čim prej in po posvetovanju s socialnimi partnerji predloži predlog pravnega akta na evropski ravni, podobnega zakonu Florange, po katerem se podjetje v primeru zaprtja pozove, da začne poseben postopek obveščanja sveta delavcev, da bi organizirali iskanje kupca ali prodajo obrata;

21.  meni, da morajo podjetja, ki želijo izkoristiti možnosti, dane v evropskem pravu gospodarskih družb, spoštovati skupne evropske vrednote; zato poziva Komisijo, naj predstavi predlog direktive, ki bi uvedla novo in povezano strukturo za udeležbo delavcev v vseh oblikah evropskih družb in ki bi morala določiti visoke standarde o obveščanju in posvetovanju ter uvesti ambiciozne minimalne standarde o zastopanosti delavcev v upravnih in nadzornih odborih; poudarja, da naj bi novi okvir postal enotna referenca za obveščanje, posvetovanje in zastopanje na ravni upravnih in nadzornih odborov v vseh evropskih oblikah družb (npr. evropske družbe (SE), evropske zadruge (SCE), prihodnji statut za mala in srednja podjetja), in da naj bi se z njim uvedla obveznost vzpostavitve sistema za zastopanje delavcev v upravnem odboru (za enotirne sisteme) ali v nadzornem odboru (za dvotirne sisteme);

22.  obžaluje, da je družba Caterpillar le dan po objavi svojega načrta za prestrukturiranje obvestila člane ožjega odbora evropskega sveta delavcev v obratu Gosselies v Belgiji z branjem uradnega sporočila za javnost med konferenčnim klicem; poudarja, da je ta primer ponovno pokazal, da nekatera podjetja ne spoštujejo prava EU in ne obveščajo evropskega sveta delavcev in se ne posvetujejo z njim pred napovedjo prestrukturiranj, kot se je zgodilo tudi v primeru množičnih odpuščanj v Belgiji, Združenem kraljestvu in na Severnem Irskem; meni, da je bila omenjena kratka izjava v jasnem nasprotju z evropsko direktivo, ki določa, da je treba evropske svete delavcev obveščati in se z njimi posvetovati, preden pride do sprememb, in ne naknadno; zato zahteva, naj Komisija predstavi predlog za revizijo direktive o evropskem svetu delavcev, s katerim bi uvedli pravico do opustitve načrtov za prestrukturiranje in zaprtje obratov do zaključka ustreznega postopka posvetovanja, določenega v evropski zakonodaji, kar bi delavcem dalo pošteno možnost, da vplivajo na proces odločanja v podjetju;

23.  ugotavlja, da čeprav se je družba Caterpillar javno zavezala trajnosti, vključno s socialno odgovornostjo, njeno ravnanje v zvezi z odločitvijo o prestrukturiranju, ki vpliva na tisoče delavcev, katerih pravice se ne spoštujejo, kaže na pomanjkanje družbene odgovornosti; poudarja, da je treba pri družbeni odgovornosti gospodarskih družb najprej obravnavati kakovost odnosov med delodajalci in delojemalci v podjetju, vključno z iskanjem načinov za sodelovanje socialnih partnerjev, zlasti z izboljšanjem socialnega dialoga, predvidevanjem in obvladovanjem sprememb in prestrukturiranja, spoštovanjem človekovih pravic delavcev, vključno s pravico do ustanavljanja sindikatov in vstopanja vanje, pravico do pogajanj in stavke in spodbujanje udeležbe delavcev prek „dejanskih“ postopkov posvetovanja in obveščanja, tudi v evropskih svetih delavcev in upravnih odborih evropskih družb; poziva Komisijo, naj pripravi predlog za harmonizacijo zahtev v zvezi z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, ki bo zajemal obvezen okvir za socialno poročanje in prevzemanje odgovornosti podjetij in upravljavcev za posledice zlorab ali kršitev, ter okvir za evropske sporazume o družbeni odgovornosti gospodarskih družb;

24.   ugotavlja, da je ESPG bistveno orodje EU v dobi globalizacije za podporo državam članicam pri ukrepih poklicne prekvalifikacije delavcev ter za ponovno vzpostavitev gospodarske strukture v regijah, kjer so delavce prizadeli negativni učinki globalizacije ali gospodarske krize; obžaluje, da se ESPG včasih uporablja kot sredstvo v pogajanjih o kolektivnem odpuščanju, ki podjetju omogoča, da zmanjša svojo vlogo pri financiranju ukrepov za preusposabljanje delavcev in/ali sredstev za zaposlene; vztraja, da se finančna pomoč ESPG ne bi smela upoštevati v okviru pogajanj o kolektivnih odpuščanjih; poziva Komisijo, naj predstavi predlog za revizijo Uredbe 1309/2013 o ESPG, da bi bili lahko vsi podizvajalci, povezani s primerom prestrukturiranja družbe, pa tudi vsi mladi, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, upravičeni do ukrepov ESPG, in s katerim bi tudi zagotovili, da se stopnja sofinanciranja države članice za financiranje ukrepov zmanjša na 20 %, če država članica vloži vlogo za posamezno regijo NUTS 2;

25.  poziva Komisijo in države članice, naj preučijo učinke poslovnih pogajanj v državah in regijah zunaj EU;

26.  poudarja, da bi bilo treba te študije izvesti v okviru regionalnega in sektorskega pristopa, pomagali pa naj bi tudi razumeti pozitivne in negativne učinke na zaposlovanje in evropske industrijske panoge, ki imajo koristi od teh sporazumov;

27.  meni, da mora EU predvideti negativne posledice sporazumov o prosti trgovini za zaposlovanje in industrijo EU, iz evropskih skladov pa je treba zagotoviti sredstva za regije in sektorje, ki jih ti sporazumi prizadenejo; meni, da bi to nalogo lahko opravljal ESPG, če bi v zameno prejel več sredstev, kot so mu trenutno dodeljena, in da bi to nalogo lahko prevzeli ESRR, ESS in ESPG;

28.  poziva Komisijo, naj Parlament obvesti o svoji strategiji v zvezi z najpomembnejšimi industrijskimi sektorji v Evropi, zlasti železniški sektor oskrbe in strojno industrijo, za vzpostavitev ugodnejšega tržnega okolja, ter o tem, kaj namerava storiti, da bi delovna mesta, znanje in naložbe obdržala v Evropi;

29.  poziva Komisijo, naj pripravi usklajeno strategijo za industrijsko politiko ponovne industrializacije, ki ne sme ostati mrtva črka na papirju, če hoče biti skladna z našimi cilji;

30.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in priložena podrobna priporočila posreduje Komisiji in Svetu.

(1)

UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2)

UL L 188, 18.7.2009, str. 93.

(3)

UL L 294, 10.11.2001, str. 1.

(4)

UL L 225, 12.8.1998, str. 16.

(5)

UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

(6)

UL L 82, 22.3.2001, str. 16.

(7)

UL L 294, 10.11.2001, str. 22.

(8)

UL L 80, 23.3.2002, str. 29.

(9)

UL L 207, 18.8.2003, str. 25.

(10)

UL L 142, 30.4.2004, str 12.

(11)

UL L 310, 25.11.2005, str. 1.

(12)

UL L 122, 16.5.2009, str. 28.

(13)

UL L 308, 24.11.2010, str. 46.

(14)

UL C 168E, 14.6.2013, str. 102.

(15)

UL C 117E, 18.5.2006, str. 256.

(16)

UL C 76E, 27.3.2008, str. 138.

(17)

UL C 199E, 7.7.2012, str. 131.

(18)

UL L 347, 20.12.2013, str. 855.

(19)

UL C 440, 30.12.2015, str. 23.

(20)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0104.

(21)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0280.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov