Postopek : 2016/2891(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-1057/2016

Predložena besedila :

B8-1057/2016

Razprave :

Glasovanja :

PV 05/10/2016 - 8.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 256kWORD 97k
28.9.2016
PE589.646v01-00
 
B8-1057/2016

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o potrebi po evropski politiki za ponovno industrializacijo glede na nedavna primera Caterpillar in Alstom (2016/2891(RSP))


David Borrelli, Laura Agea, Rolandas Paksas v imenu skupine EFDD

Resolucija Evropskega parlamenta o potrebi po evropski politiki za ponovno industrializacijo glede na nedavna primera Caterpillar in Alstom (2016/2891(RSP))  
B8-1057/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2014 o zaposlovanju in socialnih vidikih strategije Evropa 2020(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 s priporočili Komisiji o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja(2),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah, zlasti njenih členov 22 in 23 o ekonomskih in socialnih pravicah ter pravici do dela,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in njenega naslova IV o solidarnosti,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 6 in 147,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v skladu s katero morajo države članice in EU zagotavljati konkurenčnost evropske industrije, in zlasti njenega člena 173,

–  ob upoštevanju člena 174 PDEU o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, zlasti na območjih, ki jih je prizadela industrijska tranzicija,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o jeklarski industriji ter prestrukturiranju, selitvi in zapiranju podjetij v EU,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2014 o akcijskem načrtu za konkurenčno in trajnostno jeklarsko industrijo v Evropi(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2014 o ponovni industrializaciji Evrope za spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2013 o regionalnih strategijah za industrijska območja v Evropski uniji(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2012 o načrtu za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050(6),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti(7),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(8),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti(9),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 31. marca 2005 z naslovom „Prestrukturiranje in zaposlovanje Predvidevanje in spremljanje prestrukturiranja za razvoj delovnih mest: vloga Evropske unije“ (COM(2005)0120) in mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. decembra 2005(10),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom „Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva“ (COM(2012)0582),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. junija 2013 z naslovom „Akcijski načrt za konkurenčno in trajnostno jeklarsko industrijo v Evropi“ (COM(2013)0407),

–  ob upoštevanju priporočil okrogle mize na visoki ravni o prihodnosti evropske jeklarske industrije z dne 12. februarja 2013,

–  ob upoštevanju seje Sveta za konkurenčnost z dne 18. in 19. februarja 2013, na kateri se je Komisijo pozvalo k pripravi akcijskega načrta,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker bo zaradi zaprtja belgijskega sedeža v Gosseliesu aprila 2017, ki ga je Caterpillar najavil 2. septembra 2016, več kot 2000 ljudi izgubilo delo zaradi globalnega prestrukturiranja in načrta za zmanjšanje stroškov, najavljenega septembra 2015, postranska škoda pa se bo razširila tudi na dobavno verigo družbe in bi utegnila v prihodnjih letih povzročiti izgubo več kot 5000 delovnih mest v EU in do 10.000 delovnih mest po vsem svetu;

B.  ker je Caterpillar najavil, da razmišlja tudi o zaprtju svojega obrata na Severnem Irskem v sklopu poslovnega prestrukturiranja v tej državi, zaradi česar bi utegnilo delo izgubiti dodatnih 250 ljudi;

C.  ker je družba v letih 2009 do 2015 povečala izplačilo dividend delničarjem za 50 %, hkrati pa zmanjšala število delovnih mest za 15 %; ker je družba s prihodki od prodaje v višini 47 milijard USD leta 2015 trenutno vodilni svetovni proizvajalec gradbene in rudarske opreme, dizelskih motorjev in motorjev na zemeljski plin, industrijskih plinskih turbin in dizelsko-električnih lokomotiv;

D.  ker je francoska skupina Alstom 7. septembra 2016 najavila, da bo do leta 2018 ustavila industrijsko proizvodnjo v Belfortu (Franche Comté), dejavnosti proizvodnje vlakov pa prenesla na drug obrat v Reichshoffnu (Alzacija), saj trenutna stopnja naročil za izdelavo lokomotiv za tovorne in hitre vlake, ki se sestavljajo v Belfortu, po mnenju družbe ne upravičuje delovanja tovarne tudi v prihodnje; ker bi zaradi te odločitve delo izgubilo 400 ljudi;

E.  ker je družba maja 2016 v pisni izjavi sporočila, da se je njena prilagojena vrednost čistega dobička pred obrestmi in davki v proračunskem letu do konca marca 2016 povečala za 23 %;

F.  ker ima evropski industrijski sektor zgodovinsko pomembno vlogo v procesu evropskega povezovanja, blaginja in znanje, ki ju je prinesel, pa sta zagotovili smisel in utemeljili evropski projekt;

G.  ker se delež neposrednih zaposlitev v industriji žal po vsej Evropi nenehno zmanjšuje, saj je bila leta 2000 v njem zaposlena petina dejavnega prebivalstva, v letu 2015 pa le še šestina;

H.  ker evropska železniška dobavna industrija z visoko gostoto MSP zaposluje 400.000 delavcev, 2,7 % svojega letnega prometa vloži v raziskave in razvoj ter dosega 46 % svetovnega tržnega deleža;

I.  ker železniški sektor v EU neposredno zaposluje več kot milijon ljudi, posredno pa še 1,2 milijona, prav tako pa zagotavlja izjemno pomembno tehnologijo za trajnostno mobilnost;

J.  ker okrepitev mednarodne trgovine vzporedno z zmanjšanjem števila delovnih mest v industriji Evropske unije, kot ga doslej še ni bilo, ni zmanjšala porabe dobrin, temveč zgolj povečala uvoz energetsko intenzivnih proizvodov;

K.  ker se je produktivnost dela v industrijskem sektorju v zadnjih desetletjih v povprečju razvijala veliko hitreje od produktivnosti virov, pri čemer ocene kažejo, da stroški dela zajemajo manj kot 20 %, viri pa 40 % stroškov proizvodnje; ker povečevanje plač v Evropski uniji kljub temu dosledno zaostaja za povečevanjem storilnosti;

L.  ker ima za evropsko industrijsko strategijo pomembno vlogo naprednejši in trajnostni del jeklarskega sektorja, ki proizvaja tehnološke proizvode visoke vrednosti, spoštuje zdravje delavcev in okoliških prebivalcev ter upošteva stroge okoljske standarde;

M.  ker varčevalni ukrepi za zagotavljanje stabilnosti ovirajo celotno evropsko gospodarstvo in še zaostrujejo velike socialne tegobe delavcev in regij, prizadetih zaradi zaprtja industrijskih obratov; ker je visoka stopnja brezposelnosti v EU povezana s krčenjem industrije in proizvodnje zaradi neenakomerne globalizacije;

N.  ker nestrateške selitve znotraj EU, ki jih narekujejo zgolj kratkoročni finančni dobiček in premisleki o zmanjšanju stroškov, povzročajo naglo slabšanje socialnih razmer, uničujejo sistemsko vrednost in niso združljive z nobeno obliko učinkovite industrijske politike, kohezije, inovacij in razvoja;

O.  ker bi morale družbe, ki sodelujejo pri prestrukturiranju ali zmanjševanju števila zaposlenih, prevzeti odgovornost in socialni dialog postaviti v središče ustreznih procesov, prav tako pa ravnati družbeno odgovorno, saj so izkušnje že večkrat pokazale, da je za socialno in gospodarsko trajnostno prestrukturiranje/zmanjšanje števila zaposlenih nujno potreben ustrezen socialni dialog s posebnim poudarkom na obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi, zagotavljanju največje mogoče socialne pomoči za lažji prehod na novo delovno mesto ter ponujanje obsežnih storitev pomoči pri iskanju nove zaposlitve, usposabljanja in prekvalifikacije;

P.  ker se več sektorjev evropske industrije spopada z naložbeno krizo, ki ogroža njihovo prihodnost, obenem pa se pričakuje, da bodo trajnostni jeklarski materiali, nastali s proizvodnimi procesi, pri katerih se upoštevajo strogi okoljski in zdravstveni standardi, med drugimi strateškimi prednostnimi nalogami odigrali tudi ključno vlogo kot osnovni materiali za prav tako trajnostne industrijske rešitve za urbanizacijo in mobilnost;

Q.  ker razlike v ureditvi na področju insolventnosti v EU in zunaj nje dopuščajo vrzeli, ki jih multinacionalne družbe pri prestrukturiranju/zmanjševanju števila zaposlenih izkoriščajo, da bi v čim večji meri zmanjšale stroške, pri tem pa s prenosom premoženja iz ene države v drugo zelo povečajo družbeni stroški odločitev o selitvi, pri čemer se te odločitve pogosto sprejemajo na podlagi oportunističnih meril; ker ta nepravičen prenos zunanjih učinkov na celotne družbe potencira druge družbene in okoljske negativne učinke ter povečuje razlike v davčnih ureditvah, zaradi česar prihaja do precejšnjega izkrivljanja notranjega trga;

R.  ker so uslužbenci in delavci s prevzemom in samoupravljanjem podjetij, ki so se znašla v škripcih, že večkrat dokazali, da so namesto postopka zaradi insolventnosti na voljo ustvarjalne in primerne rešitve, s katerimi je mogoče ohraniti dejavnosti, naložbe, strokovno znanje in delovna mesta;

1.  izraža močno solidarnost s tisoči delavcev, ki jim grozi izguba službe, z njihovimi družinami, vsemi industrijskimi in storitvenimi operaterji v dobavni verigi, zlasti MSP, in z vsemi tistimi, ki jih to neposredno zadeva;

2.  poudarja, da načrti za industrijsko prestrukturiranje ne bi smeli biti ocenjeni le s kratkoročnega vidika in samo z vidika lastnikov, temveč bi morali upoštevati sistemske učinke na evropsko družbo in gospodarstvo kot celoto, vključno s spoštovanjem okoljskih in zdravstvenih standardov;

3.  obsoja stalno odpravljanje strateških sektorjev evropske industrije ter poziva k skupnemu razvoju alternativnih politik, o katerih bi se dogovorili vsi socialni partnerji, ki največ prispevajo k velikim evropskim ciljem glede ponovne industrializacije, krožnega gospodarstva in energetskega prehodu ter spoštujejo stroge okoljske in zdravstvene standarde;

4.  poziva države članice, naj z zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami zagotovijo ustrezno in temeljito socialno varstvo, delovne pogoje in dostojne plače ter učinkovito varstvo pred neupravičenim odpuščanjem;

5.  obžaluje, da ni resnične industrijske politike EU, ki bi lahko delavce EU in dobavne verige zaščitila pred kratkoročnimi špekulativnimi odločitvami, ki se pogosto sprejemajo na drugih celinah; poziva k vzpostavitvi industrijske politike EU, ki bi omogočila sodelovanje javnosti v strateških industrijah, da se ohranijo ustrezno strokovno znanje, proizvodnja in delovna mesta v Evropski uniji;

6.  poudarja, da uspešne industrijske politike ni mogoče niti pripraviti, kaj šele izvajati brez kritičnega pregleda „običajnih“ mednarodnih trgovinskih sporazumov;

7.  poziva k hitremu sprejetju socialnih ukrepov za pomoč delavcem, njihovim družinam, dobavnim verigam in lokalnemu gospodarstvu na prizadetih območjih, s čimer bi zagotovili, da nihče ne bo zapostavljen, kot tudi k pomoči in podpori za prizadete regije pri premagovanju tega težkega gospodarskega in socialnega položaja;

8.  poziva Komisijo, naj upošteva potrebo po uvedbi evropske sheme minimalnega dohodka za soočanje z izrednimi socialnimi razmerami, ki so jih povzročile globalizacija, selitev proizvodnje in deindustrializacija;

9.  poudarja pomen spretnosti in kvalifikacij delavcev v sektorju navadnih kovin in povezanih industrij; poziva k aktivni politiki zaposlovanja in industrijski politiki, ki bi zagotovili, da bo to znanje razvito in priznano kot pomemben adut evropske industrije navadnih kovin; poziva, da se ohranjanje industrijskega strokovnega znanja in kvalificirane delovne sile obravnava pri ocenjevanju izvedljivosti proizvodnje v katerem koli obratu;

10.  poziva Komisijo, naj predlaga evropski okvir za uvedbo postopka zaradi insolventnosti, ki v središče postavlja ne samo upnike, ampak vse zainteresirane strani, zlasti delavce, pri čemer naj se osredotoči na ohranjanje čim več delovnih mest; v zvezi s tem poziva k omogočanju vzpostavljanja instrumentov, kot so odkup podjetja s strani zaposlenih in samoupravljanje delavcev, da se ohrani delovanje tovarn kljub insolventnosti prvotnih lastnikov;

11.  poziva k reviziji politike konkurence in pravil o državni pomoči, da bi omogočili javno posredovanje, s ciljem zagotavljanja socialne in regionalne kohezije, izboljšanja delovnih in okoljskih standardov ter obravnavanja vprašanj v zvezi z javnim zdravjem;

12.  poziva h kritičnemu pregledu finančnih korakov, ki so vodili do sedanje krize, ki je prizadela Caterpillar Group, vključno z objavljenim dobičkom in dividendami, plačanimi delničarjem, ter obrestmi, plačanimi bankam in upnikom, pa tudi pregledom varčevalnih politik v Evropi, ki so omejile splošne gospodarske dejavnosti in posledično zmanjšale povpraševanje za zasebne in javne operaterje;

13.  obsoja dejstvo, da lahko brez učinkovitega poročanja po posameznih državah nadnacionalna podjetja prenesejo dobiček, pri čemer lahko v drugi državi razglasijo izgubo in celo insolventnost; poziva k razširitvi obveznega poročanja po posameznih državah na vse jurisdikcije, kakor tudi k okrepljenim obveznostim obveščanja za podjetja, ki zaprejo tovarne ali zmanjšajo število zaposlenih oziroma razglasijo insolventnost v kateri koli državi članici;

14.  poziva države članice, naj izterjajo sredstva, ki so bila prej namenjena podpori podjetjem, ob predpostavki, da so ta podjetja strateško načrtovala dolgoročno prisotnost industrije, v obliki subvencij, davčnih ugodnosti, znižanja cen zemljišč itd., če se podjetje samovoljno odloči, da premesti proizvodnjo, zmanjša število zaposlenih ali zapre proizvodne obrate;

15.  opozarja, da morebitne pomoči, odobrene v okviru Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ni mogoče uporabiti za lažje zaprtje industrijskega obrata, in vztraja, da je treba ESPG uporabiti za pomoč, s katero zaposleni in delavci ponovno oživijo podjetje ter ohranijo dejavnosti, strokovno znanje in delovna mesta;

16.  obžaluje, da je bil Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) predlagan kot priložnost za spodbujanje naložb, saj ni mogel podpreti MSP in njihovih malih projektov, ampak je dajal prednost velikim infrastrukturnim projektom, ki ne morejo ustvariti dolgoročne zaposlitve;

17.  priporoča, da se evropska sredstva uporabijo za subvencioniranje specifičnosti tako MSP kot mikropodjetij;

18.  poudarja potrebo po uporabi ESPG, tudi ko imajo podjetja, ki so zaradi globalizacijskih vzorcev prenehala delovati, manj kot 500 presežnih delavcev, saj evropska proizvodnja večinoma temelji na podjetjih, ki imajo manj kot 500 delavcev;

19.  poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo ustrezna finančna sredstva za prezaposlovanje, vključno s podporo za zaposlene in delavce, ki nameravajo ustanoviti svoja zagonska podjetja, ter za ukrepe usposabljanja, preusposabljanja in oživitve, da bi podprli evropsko industrijo v kritičnih prehodnih obdobjih;

20.  poziva k prenovljeni evropski industrijski in socialni politiki, ki ne bo več temeljila na vprašljivih socialnih, fiskalnih in okoljskih praksah, in poziva Komisijo, naj obravnava obsežne in daljnosežne negativne posledice, ki nastanejo zaradi selitve v tretje države, tudi z revizijo pravil o konkurenci, da bi se podjetja odločno odvračalo od selitve proizvodnje ter preprečilo poslabšanje učinkov krize;

21.  poudarja, da zmanjševanje povpraševanja ne sme povzročiti nelojalne konkurence za delovna mesta med državami članicami; zato poziva k oblikovanju dolgoročnih rešitev, ki bodo zaščitile in ustvarile dobra delovna mesta in industrijske dejavnosti v evropskih regijah, ob strogem spoštovanju okoljskih in zdravstvenih standardov, o katerih se ni mogoče pogajati, in ob posvečanju posebne pozornosti MSP;

22.  poudarja, da je treba javne naložbe v strateške sektorje evropske industrije osvoboditi omejitev uravnoteženega proračuna, pod pogojem strogega spoštovanja okoljskih in zdravstvenih standardov, o katerih se ni mogoče pogajati, da bi ohranili in celo ustvarili delovna mesta v tistih industrijskih sektorjih, ki so jih še posebej prizadeli globalizacija, selitev proizvodnje in deindustrializacija;

23.  poziva Komisijo in države članice, naj subvencionirajo javne naložbe v raziskave in razvoj ter tehnologijo, pod pogojem strogega spoštovanja okoljskih in zdravstvenih standardov, o katerih se ni mogoče pogajati, da bi podprli spretnosti in strokovno znanje, saj je to temeljni pogoj za povečanje konkurenčnosti in trajnostnosti strateških sektorjev;

24.  poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj:

•  poiščejo načine za zaščito delovnih mest, ki so trenutno v nevarnosti, pod pogojem strogega spoštovanja okoljskih in zdravstvenih standardov, o katerih se ni mogoče pogajati, z vsemi razpoložljivimi sredstvi, tudi s širjenjem njihove proizvodnje v različnih obratih, ki izpolnjujejo iste zahteve in omejujejo dividende delničarjev;

•  zagotovijo preglednost finančnih transferjev iz evropskih hčerinskih družb v matično družbo zunaj EU, zlasti kadar se nahajajo v davčnih oazah;

•  ocenijo, ali naj se sankcije uporabijo proti industrijskim podjetjem, ki izvajajo prestrukturiranje ali racionalizacijo načrtov v državah gostiteljicah, ne da bi predhodno izčrpali vse druge poti, vključno z obširnim dialogom z vsemi socialnimi partnerji;

25.  poudarja, da je treba standarde EU glede družbene odgovornosti gospodarskih družb odločno zagovarjati, kadar podjetje namerava preseliti svojo proizvodnjo, ne da bi pri tem upoštevalo socialne in teritorialne posledice svojih kratkoročnih odločitev;

26.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL C 289, 9.8.2016, str. 19.

(2)

UL C 440, 30.12.2015, str. 23.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0069.

(4)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0032.

(5)

UL C 55, 12.2.2016, str. 6.

(6)

UL C 251E, 31.8.2013, str. 75.

(7)

UL L 225, 12.8.1998, str. 16.

(8)

UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

(9)

UL L 80, 23.3.2002, str. 29.

(10)

UL C 65, 17.3.2006, str. 58.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov