Postopek : 2016/2891(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-1058/2016

Predložena besedila :

B8-1058/2016

Razprave :

Glasovanja :

PV 05/10/2016 - 8.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0377

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 244kWORD 84k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-1051/2016
28.9.2016
PE589.647v01-00
 
B8-1058/2016

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o potrebi po evropski politiki za ponovno industrializacijo glede na nedavna primera Caterpillar in Alstom (2016/2891(RSP))


Gérard Deprez, Marielle de Sarnez v imenu skupine ALDE

Resolucija Evropskega parlamenta o potrebi po evropski politiki za ponovno industrializacijo glede na nedavna primera Caterpillar in Alstom (2016/2891(RSP))  
B8-1058/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti resolucije z dne 9. junija 2015 o konkurenčnosti evropske železniške dobavne industrije(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2016 o dejavnostih, učinku in dodani vrednosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji med letoma 2007 in 2014(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva (COM(2012)0582),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. januarja 2014 z naslovom Za oživitev evropske industrije (COM(2014)0014),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji,

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z naslovom Načrt za enotni prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu (COM(2011)0144),

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je družba Caterpillar 2. septembra 2016 sporočila, da bo aprila 2017 zaprla svoj sedež v belgijskem Gosseliesu (Valonija), s čimer bo 2000 delavcev izgubilo zaposlitev; ker bo posledice te odločitve čutila celotna Valonija, saj je Caterpillar največji delodajalec v tej regiji;

B.  ker je družba izjavila, da bo proizvodnjo gradbene opreme iz kompleksa v Gosseliesu morda preselila v svoj obrat v Grenoblu (Francija) in v druge obrate zunaj Evrope; ker bo morda proizvodnja komponent predana zunanjim dobaviteljem in drugim Caterpillarjevim obratom, podporne dejavnosti pa reorganizirane v druge obrate;

C.  ker je družba Caterpillar od konca leta 2012 svojo delovno silo skrčila za 20 %, to pomeni več kot 30 000 delovnih mest, izjavila pa je tudi, da do konca 2018 načrtuje zaprtje ali konsolidacijo do 20 obratov; ker je družba poročala, da je dobiček v četrtletju, ki se je izteklo 30. junija 2016, znašal 550 milijonov USD, kar je padec glede na 802 milijona USD leto pred tem;

D.  ker je družba Caterpillar aprila 2016 znižala svojo napoved prodaje in prihodkov za leto 2016, saj so se četrtletni dobički skrčili zaradi velikih padcev prihodkov iz segmentov gradbene, naftne in plinske ter železniške industrije;

E.  ker je družba Alstom 7. septembra 2016 sporočila, da bo zaradi zmanjšanja naročil preselila proizvodnjo vlakov iz Belforta v Reichshoffen v Franciji;

F.  ker bo družba v Belfortu ohranila segment vzdrževanja in servisiranja lokomotiv, ki zagotavlja okoli 80 od sedanjih 480 delovnih mest; ker bo preostalim 400 zaposlenim ponujena možnost premestitve v Reichshoffen ali v enega od ostalih desetih obratov Alstoma v Franciji;

G.  ker ima železniški sektor, zlasti v primeru Alstoma, svoje specifične značilnosti, tj. proizvodnja izdelkov z življenjsko dobo do 50 let, visoka kapitalska intenzivnost in precejšnja odvisnost od javnih naročil;

H.  ker sta navedena primera sicer zelo različna, žal pa jih je v Evropi še veliko, ki so posledica dejstva, da Evropska unija in njene države članice nimajo celovite vizije za evropsko industrijo;

I.  ker se je zdaj nujno treba spopasti z izgubo delovnih mest, ne le zaposlenih v industriji, pač pa tudi pri vseh podizvajalcih, večinoma MSP, za katere so multinacionalne družbe, prisotne v njihovi regiji, edini poslovni partner;

J.  ker je bil Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji ustanovljen za spopadanje z nujnimi primeri z zagotovitvijo hitrega odziva in kratkoročne pomoči za soočanje s hudimi nepredvidenimi težavami na trgu dela, povezanimi z množičnim odpuščanjem; ker sklad sofinancira tudi posameznikom prilagojene storitve za odpuščene delavce, vključno s svetovanjem in usmerjanjem, varne in finančno podprte zaposlitve in ukrepe rehabilitacije, izobraževanje in usposabljanje ter nadomestila za čas iskanja zaposlitve;

K.  ker je delež evropske industrijske proizvodnje v devetdesetih letih znašal 36 % svetovne, danes pa le še 24 % in še naprej pada;

L.  ker kljub temu, da 75 % vrednosti digitalnega gospodarstva izvira iz tradicionalne industrije, je slednja le v manjši meri prevzela digitalne tehnologije, saj samo 1,7 % evropskih družb v celoti izkorišča napredne digitalne tehnologije in samo 14 % malih in srednjih podjetij (MSP) uporablja internet kot prodajni kanal; ker mora Evropa izkoristiti velik potencial sektorja IKT, da bi digitalizirala industrijo in ohranila konkurenčnost na svetovni ravni;

M.  ker so cene energije v Evropi višje kot v nekaterih drugih gospodarstvih, zlasti zaradi nezadostne povezanosti energetskega trga, kar precej omejuje konkurenčnost evropske industrije na svetovnem trgu;

N.  ker se je Komisija v primeru Caterpillar odzvala hitro in vzpostavila delovno skupino, v kateri je združila različne generalne direktorate na vseh ustreznih področjih, ter ji podelila vlogo posrednika in pospeševalca usmerjanja pomoči skozi temu namenjene sklade, kot so Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad;

1.  izraža solidarnost z odpuščenimi delavci ter s podizvajalci teh družb in njihovimi številnimi delavci;

2.  opozarja na potencial EIB pri uresničevanju ciljev politik EU, zlasti v okviru modernizacije industrije; meni, da bi bilo treba nameniti sredstva EU za uporabne raziskave na področju naprednih industrijskih proizvodov, tj. za dejavnosti razvoja proizvodov, vključno s pilotskimi linijami, prototipi in demonstracijskimi dejavnostmi; pozdravlja odlične rezultate Evropskega sklada za strateške naložbe, ki je v letu dni od svoje ustanovitve zbral že za 166 milijard EUR naložb; podpira pobudo Komisije za povečanje in razširitev ustreznih skladov; vseeno poziva Komisijo, naj okrepi ta instrument, tako da bodo naložbe usmerjene v sektorje, ki so gonilo rasti, kot so raziskave, razvoj in inovacije;

3.  ugotavlja, da dobavne verige velikih evropskih proizvajalcev slonijo pretežno na MSP, ki pogosto niso dovolj dobro organizirana za soočanje z opisanim položajem in so zato v šibkejšem položaju; poziva h globokemu razmisleku o položaju in ranljivosti teh podjetij v industrijski politiki EU ter njihovi odvisnosti od podizvajalskih naročil za velike industrijske skupine;

4.  poziva Komisijo, naj pospeši obravnavo vlog držav članic za finančni prispevek iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ter pri tem upošteva posebni položaj MSP; poudarja pa, da namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni nadomestiti resno preventivno politiko ali načrtovanje prestrukturiranja;

5.  poziva, naj se posebna pozornost nameni MSP ter naj se okrepi sodelovanje med uveljavljenimi podjetji in novimi podjetji, saj bi to lahko pripomoglo k oblikovanju bolj trajnostnega in konkurenčnega poslovnega modela ter k ustvarjanju vodilnih podjetij v svetovnem merilu;

6.  opozarja, da morajo politike za ponovno industrializacijo spremljati politike trga dela;

7.  poudarja, da so stroški dela eden od dejavnikov, ki vplivajo na konkurenčnost evropskih podjetij; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba davčno obremenitev preusmeriti z dela na druge davčne vire, ki manj škodijo zaposlovanju in rasti, obenem pa zagotoviti ustrezno raven socialnega varstva;

8.  poudarja pomen trajnostnega socialnega dialoga, ki temelji na vzajemnem zaupanju in delitvi odgovornosti, kot najboljšega instrumenta za iskanje sporazumnih rešitev in skupnih pogledov pri predvidevanju, preprečevanju in upravljanju procesa prestrukturiranja;

9.  poziva k prenovitvi direktive EU o obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi, da bi izboljšali socialni dialog v velikih evropskih skupinah podjetij ter povečali zmogljivosti evropskih svetov delavcev;

10.  poudarja pomen v prihodnost usmerjene industrijske politike v vsej EU, ki bo Komisiji omogočila, da bo bolje pripravljena na takšne socialno-ekonomske razmere, ter zagotovila konkurenčnost našega industrijskega omrežja; poziva Svet za konkurenčnost, ki bo zasedal 29. septembra 2016, naj sprejme konkretne odločitve za oživitev evropske industrije v celoti, tako da bo postala trajnostna in vključujoča;

11.  v tem okviru pozdravlja strategijo za podporo digitalizaciji industrije, ki naj bi do leta 2021 mobilizirala 50 milijard EUR in ki je bistvena za konkurenčnost evropskega gospodarstva, zlasti v avtomobilskem, aeronavtičnem, vesoljskem, farmacevtskem in ladjedelniškem sektorju; poudarja, da je uporaba ustreznih investicijskih instrumentov na področju raziskav in razvoja ter infrastrukture nujna za podporo digitalizaciji vseh sektorjev industrije, vključno s proizvodnjo, energetiko, prometom in distribucijo;

12.  poudarja, da so konkurenčni grozdi in njihove posebne organizacije zelo koristna rešitev za zbliževanje ustreznih deležnikov; poziva Komisijo, naj podpre te grozde in njihovo sodelovanje na evropski ravni ter zagotovi povezovanje MSP, raziskovalnih centrov in univerz na regionalni in lokalni ravni; poziva Komisijo, naj razvije platforme za pametno specializacijo, ki bodo spodbujale medsektorske in interdisciplinarne povezave; poudarja, da je treba okrepiti medregionalno sodelovanje za razvoj nadnacionalnih priložnosti;

13.  poziva Komisijo, naj se osredotoči na inovacije in na krepitev vrednostnih verig za vse gospodarske subjekte; poziva k vzpostavitvi novih orodij za analizo vrednostnih verig v evropski industriji glede na svetovno konkurenco;

14.  opozarja na potrebo po skladnosti vseh politik, povezanih z raziskavami, mednarodno trgovino, okoljem in zaposlovanjem; poudarja pomen energetske unije pri razvoju evropske industrijske politike; poziva Svet, naj čim prej sprejme smelo stališče glede krepitve instrumentov trgovinske zaščite, da bo imela EU na voljo učinkovito orodje za odzivanje na damping iz tretjih držav;

15.  opozarja na potrebo po spodbujanju tehničnih spretnosti v šoli skozi dobro zasnovane sisteme vajeništva, temelječe na akademskem učenju in usposabljanju na delovnem mestu v tovarnah;

16.  poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami oblikuje strategijo Unije za skladno in celovito industrijsko politiko, usmerjeno v ponovno industrializacijo Evrope, ki bo med drugim temeljila na digitalizaciji (zlasti vključevanju pametnih tehnologij in robotike v industrijske vrednostne verige), trajnosti, energetski učinkovitosti in ustreznih virih; v ta namen poziva k večji konvergenci med državami članicami v fiskalnih, socialnih in proračunskih zadevah, da bi spodbudili nastajanje skupnih industrijskih projektov; meni, da bi moral evropski regulativni okvir industriji omogočiti, da se prilagodi spremembam, ki jo zadevajo, in predhodno ukrepa, kar bi pripomoglo k ustvarjanju delovnih mest, rasti in regionalni konvergenci;

17.  poziva k prestrukturiranju velikih evropskih proizvajalcev, da bi omogočili dolgoročni razvoj subjektov z zadostno kritično maso za soočanje z mednarodno konkurenco; meni, da tega ni mogoče doseči, če Komisija ne pregleda izvajanja konkurenčne politike, zlasti njenih meril za opredelitev ustreznega trga;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

 

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0280.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0361.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov