PREDLOG RESOLUCIJE o prostovoljstvu in Evropski prostovoljski službi
19.10.2016 - (2016/2872(RSP))
v skladu s členom 128(5) Poslovnika
Silvia Costa, Petra Kammerevert v imenu skupine S&D
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-1126/2016
B8-1126/2016
Resolucija Evropskega parlamenta o prostovoljstvu in Evropski prostovoljski službi
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Odločbe Sveta z dne 27. novembra 2009 o evropskem letu prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva (2011)[1],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2011 o politikah EU in prostovoljstvu: priznavanje in spodbujanje čezmejnih prostovoljnih dejavnosti v EU (COM(2011)0568),
– ob upoštevanju politične agende zavezništva za evropsko leto prostovoljstva 2011 na področju prostovoljstva v Evropi,
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. decembra 2013 o prostovoljstvu in prostovoljnih dejavnosti v Evropi[3],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2012 o priznavanju in spodbujanju čezmejnih prostovoljnih dejavnosti v EU [4],
– ob upoštevanju Evropske listine o pravicah in odgovornostih prostovoljcev[5],
– ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o prostovoljstvu in Evropski prostovoljski službi (O-0000107/2016 – B8-1803/2016),
– ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,
A. ker v letu 2016 Evropska prostovoljska služba praznuje 20. obletnico delovanja in ker je v teh dvajsetih letih nudila podporo 100 000 prostovoljcem;
B. ker je bilo evropsko leto prostovoljnih dejavnosti 2011, ki ga je močno podpiral Evropski parlament, velika politična priložnost za opozarjanje na dodano vrednost prostovoljstva v Evropi, in ker bi moral po petih letih Evropski parlament razmisliti o vplivu evropskega leta prostovoljnih dejavnosti 2011 na razvoj politike in o tem kako je prostovoljstvo vključeno v ključne evropske programe, kot sta Erasmus+ in Evropska prostovoljska služba;
C. ker je evropsko leto prostovoljnih dejavnosti 2011 dalo zanos in podlago za vzpostavitev in/ali pregled nacionalnih zakonodajnih okvirov za prostovoljstvo v vsej Evropi; ker je do tega prišlo predvsem v srednji in vzhodni Evropi, kjer so bili sprejeti novi zakoni in razvite nove strategije; ker Evropa še vedno nima usklajene politike na področju prostovoljstva in enotne kontaktne točke v institucijah EU;
D. ker se ljudje odločijo za prostovoljstvo po svoji svobodni volji in izbiri, brez pričakovanja finančnih koristi; ker se prostovoljstvo lahko opredeli kot solidarnostna dejavnost ter način, kako se spopadati s človeškimi, družbenimi in okoljskimi potrebami in skrbmi;
E. ker ima prostovoljstvo vrednost in pomen kot eden od najvidnejših izrazov solidarnosti, ki spodbuja in omogoča socialno vključenost, ustvarja družbeni kapital in omogoča preobrazbo družbe, in ker prostovoljstvo prispeva k razvoju aktivne civilne družbe, ki lahko nudi ustvarjalne in inovativne rešitve za skupne izzive, ter h gospodarski rasti, zaradi česar je treba o njem presojati s posebnimi merili, glede na ekonomski in socialni kapital;
F. ker je razumevajoče okolje ključno za vključevanje več evropskih državljanov v prostovoljske dejavnosti, s čimer se zagotavlja stalno in zanesljivo financiranje prostovoljske infrastrukture, zlasti organizacij, ki vključujejo prostovoljce;
G. ker prostovoljstvo zahteva kombinacijo podpornih mehanizmov in/ali ustreznih organizacijskih struktur, ki bi jih bilo treba dodatno okrepiti z ustreznim pravnim okvirom, v katerem bodo opredeljene pravice in dolžnosti prostovoljcev in prostovoljstva;
H. ker imajo vsi ljudje enako pravico do dostopa do prostovoljskih priložnosti in zaščite pred vsemi oblikami diskriminacije in ker bi bilo treba vsem zagotoviti pravico, da uskladijo svojo prostovoljsko dejavnost z zasebnim in poklicnim življenjem, kar bi jim omogočilo določeno mero prožnosti v času opravljanja prostovoljske dejavnosti;
I. ker je priznavanje prostovoljstva pomembno tudi za podpiranje ustreznih spodbud vseh deležnikov ter povečanje količine, kakovosti in učinka prostovoljstva in ker to zahteva družbeno priznanje, ki naj prostovoljstvo prikaže kot gonilo za uveljavljanje evropskih vrednot;
J. ker novi večletni finančni okvir EU za obdobje 2014–2020 zagotavlja prostovoljnim dejavnostim določena sredstva, zlasti s programom Evropa za državljane, ki ga upravlja GD HOME, za katerega je prostovoljstvo prednostna naloga; ker novi program Erasmus+ še vedno nudi priložnosti za financiranje in podporo prostovoljskih projektov, zlasti prek programa Evropske prostovoljske službe, in ker je GD ECHO začel izvajati program prostovoljne pomoči EU, ki nudi praktično podporo projektom humanitarne pomoči; ker pa ostaja dostop prostovoljskih organizacij do drugih večjih sredstev EU, kot so evropski investicijski in strukturni skladi, še vedno zelo omejen;
K. ker je sedanja migrantska kriza dober primer in viden simbol pomena prostovoljcev in načina, kako predstavljajo evropske vrednote, prispevajo k vzdržljivosti in so pripravljeni nuditi fleksibilne in praktične rešitve za skupne izzive;
1. priznava, da je prostovoljstvo izraz solidarnosti, svobode in odgovornosti, kar prispeva h krepitvi aktivnega državljanstva, je pomembno orodje za socialno vključevanje in kohezijo, usposabljanje, izobraževanje in medkulturni dialog ter pomembno prispeva k širjenju evropskih vrednot; poudarja, da se koristi prostovoljstva kot strateškega orodja za spodbujanje medsebojnega razumevanja in medkulturnih odnosov kažejo tudi pri prostovoljnem delu, ki se izvaja v sodelovanju s tretjimi državami;
2. poudarja pomen priprave zakonodajnega okvira za določitev statusa prostovoljstva, pravic in dolžnosti prostovoljcev in prostovoljskih dejavnosti ter za omogočanje mobilnosti in priznavanja; spodbuja države članice, ki še morajo določiti pravno okolje za prostovoljce, naj uporabijo Evropsko listino o pravicah in odgovornostih prostovoljcev;
3. poziva države članice, naj izvajajo konkretne postopke potrjevanja v okviru priporočila Sveta iz leta 2012; poziva, naj se v vseh bodočih pobudah v okviru evropskega potnega lista spretnosti in Europassa bolj ovrednoti formalno, priložnostno in neformalno učenje, vključno s prostovoljstvom; opozarja, da ljudje s prostovoljstvom pridobijo spretnosti, ki omogočajo lažji vstop na trga dela;
4. predlaga, naj se podpre in izvede zamisel o sofinanciranju prostovoljskega dela s subvencijami EU, kot je nedavno predlagala Komisija v predlogu za novo finančno uredbo;
5. poziva države članice, naj sprejmejo sistem za merjenje ekonomske vrednosti prostovoljstva, ki ga je razvila Mednarodna organizacija dela; poziva Eurostat, naj pri tem podpira države članice, da se v Evropi zagotovi zbiranje primerljivih podatkov ter razvoj kazalnikov in metodologij za merjenje ekonomskega učinka prostovoljstva;
6. poziva države članice, naj sprejmejo ustrezno financirane programe nacionalnih prostovoljskih služb in izboljšajo dostop do kakovostnih informacij o možnostih za prostovoljske dejavnosti na nacionalni in lokalni ravni, zlasti s pomočjo obstoječih mrež za informiranje mladih in medsebojnega obveščanja; spodbuja države članice, naj ustanovijo nacionalno centre za civilno službo, ki bi opozarjali na priložnosti za mednarodno prostovoljsko dejavnost;
7. poziva Komisijo, naj izvede študijo o programih nacionalnih prostovoljskih služb, civilnih službah in solidarnostnih organih ter o sedanjih pogojih za prostovoljstvo v državah članicah, da se omogoči medsebojno razumevanje in širjenje primerov dobre prakse ter preveri možnost za ustanovitev evropske civilne službe, vse z namenom krepitve državljanstva EU;
8. podpira zamisel Komisije za novo pobudo na področju prostovoljstva, nastanek solidarnostnih sil EU; poziva Komisijo, naj zagotovi, da so v oblikovanje te pobude zlasti vključene prostovoljske organizacije ter da njeno izvajanje ne bo ogrozilo sredstev, že dodeljenih drugim programom;
9. vztraja, da bi moral program Evropske prostovoljske službe koristiti sodelujočim posameznikom in organizacijam in vsej družbi ter da bi morala Evropska prostovoljska služba okrepiti civilno razsežnost programa Erasmus+; poudarja pomen promoviranja Evropske prostovoljske službe med mladimi, zlasti med tistimi, ki še niso pokazali zanimanja za prostovoljstvo in mobilnost, da se jih tako motivira in spremeni njihov odnos, pri tem pa se ne sme izključiti starejša generacija, saj lahko mnogo prispeva, na primer z mentorstvom;
10. poudarja, da bi morala Evropska prostovoljska služba temeljiti na kakovostni ponudbi prostovoljskih dejavnosti in upoštevati listino o prostovoljstvu ter načela listine kakovosti za učno mobilnost ter da bi morala Evropska prostovoljska služba temeljiti na strukturi, ki bi spodbujala prostovoljske organizacije, da bi postale gostiteljice, zato bi jim treba nuditi ustrezna sredstva in usposabljanje, hkrati pa bi morala okrepiti vlogo organizacij, ki usklajujejo in podpirajo številne gostiteljske organizacije, na primer pri administraciji in usposabljanju;
11. opozarja, da bi morala Evropska prostovoljska služba temeljiti na strukturi, ki bi omogočala hiter in enostaven dostop mladih do programa, zato poziva k poenostavitvi sedanjega prijavnega sistema;
12. poudarja, da je treba okrepiti spremljanje in lokalno razsežnost po prostovoljski izkušnji v tujini z zagotavljanjem podpore lokalni skupnosti, ne samo pred odhodom, ampak tudi po vrnitvi, v obliki usposabljanja po že sprejeti usmeritvi in ob ponovni vrnitvi v skupnost;
13. vztraja, da je treba nuditi mentorstvo ves čas trajanja procesa, z odgovornim vodenjem prostovoljcev in usposabljanjem za prevzem odgovornosti za obveze, ki jih imajo do organizacije in skupnosti;
14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
- [1] UL L 17, 22.1.2010, str. 43–49.
- [2] UL C 398, 22.12.2012, str. 1.
- [3] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0549.
- [4] UL C 332 E, 15.11.2013, str. 14.
- [5] http://ec.europa.eu/citizenship/pdf/volunteering_charter_en.pdf