PREDLOG RESOLUCIJE o Evropski prostovoljski službi
19.10.2016 - (2016/2872(RSP))
v skladu s členom 128(5) Poslovnika
Michaela Šojdrová, Sabine Verheyen, Milan Zver, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi) v imenu skupine PPE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-1126/2016
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Odločbe Sveta z dne 27. novembra 2009 o evropskem letu prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva (2011)[1],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2011 o politikah EU in prostovoljstvu: priznavanje in spodbujanje čezmejnih prostovoljnih dejavnosti v EU (COM(2011)0568),
– ob upoštevanju politične agende združenja za evropsko leto prostovoljstva 2011 na področju prostovoljstva v Evropi,
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o prostovoljstvu in prostovoljnih dejavnostih v Evropi[3],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2012 o priznavanju in spodbujanju čezmejnih prostovoljnih dejavnosti v EU[4],
– ob upoštevanju Evropske listine o pravicah in odgovornostih prostovoljcev[5],
– ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o prispevku prostovoljstva h gospodarski in socialni koheziji[6],
– ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o Evropski prostovoljski službi (O-000107/2016 – B8-1803/2016),
– ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,
A. ker v letu 2016 Evropska prostovoljska služba praznuje 20. obletnico delovanja in ker je v teh dvajsetih letih nudila podporo 100 000 prostovoljcem;
B. ker je bilo evropsko leto prostovoljstva 2011, ki ga je močno podpiral Evropski parlament, velika politična priložnost za opozarjanje na dodano vrednost prostovoljstva v Evropi in ker bi moral po petih letih Evropski parlament razmisliti o vplivu tega evropskega leta na razvoj politike in o vključenosti prostovoljstva v ključne evropske programe, kot sta Erasmus+ in Evropska prostovoljska služba;
C. poudarja, da se oseba za prostovoljstvo odloči po svoji svobodni volji in izbiri brez pričakovanja finančnih koristi; ker se prostovoljstvo lahko opredeli kot solidarnostna dejavnost ter način, kako se spopadati s človeškimi, družbenimi in okoljskimi potrebami in skrbmi;
D. poudarja, da ima prostovoljstvo vrednost in pomen kot ena najvidnejših izrazov solidarnosti, ki spodbuja in omogoča socialno vključenost, ustvarja družbeni kapital in preoblikuje družbo, ter da prispeva k razvoju dobro delujoče civilne družbe, ki lahko ponudi kreativne in inovativne rešitve za vsakdanje izzive, in h gospodarskemu razvoju ter ga je zato primerno meriti na poseben način v smislu ekonomskega in družbenega kapitala;
E. poudarja, da je za prostovoljstvo potrebna kombinacija podpornih mehanizmov in/ali ustreznih organizacijskih struktur, ki bi jih bilo treba dodatno okrepiti z ustreznim pravnim okvirom, v katerem bodo opredeljene pravice in dolžnosti prostovoljcev in prostovoljstva;
F. poudarja, da ima vsakdo pravico do enakega dostopa do priložnosti na področju prostovoljstva in do zaščite pred vsemi vrstami diskriminacije ter da je treba vsem zagotoviti pravico do uskladitve prostovoljske dejavnosti z zasebnim in poklicnim življenjem, da bi lahko dosegli določeno mero prožnosti pri prostovoljski dejavnosti;
G. poudarja, da je priznavanje prostovoljstva bistvenega pomena tudi za spodbujanje ustreznih spodbud vsem deležnikom in s tem za povečanje količine, kakovosti in učinka prostovoljstva ter da je za to treba razviti kulturo priznavanja, kjer bo prostovoljstvo prepoznano kot gonilo za uveljavljanje evropskih vrednost;
1. priznava, da je prostovoljstvo izraz solidarnosti, svobode in odgovornosti, kar prispeva h krepitvi aktivnega državljanstva in človekovega osebnega razvoja, in pomembno orodje za socialno vključevanje in kohezijo, usposabljanje, izobraževanje in medkulturni dialog ter pomembno prispeva k širjenju evropskih vrednot; poudarja, da se koristi prostovoljstva kot strateškega orodja za spodbujanje medsebojnega razumevanja in medkulturnih odnosov kažejo tudi pri prostovoljnem delu, ki se izvaja v sodelovanju s tretjimi državami;
2. poudarja, da prostovoljstvo kot tako ljudem pomaga pri pridobivanju spretnosti, kar je treba priznati kot priložnostno in neformalno izobraževanje;
3. poziva države članice, naj Evropsko prostovoljsko službo promovirajo v svojih izobraževalnih in akademskih sistemih kot orodje za širjenje izobraževanja o solidarnosti in civilnem udejstvovanju med mladimi;
4. ugotavlja, da je v Evropi skoraj 100 milijonov državljanov dejavnih v prostovoljstvu, njihovo delo pa ustvari približno 5 % njenega BDP;
5. poziva Komisijo, naj za namene krepitve državljanstva EU pripravi študijo o nacionalnih prostovoljskih shemah, civilnih službah in solidarnostnih telesih ter o obstoječih razmerah na področju morebitnega prostovoljstva med državami članicami, s katerim bi omogočili medsebojno razumevanje in širjenje primerov dobrih praks, ter možnosti vzpostavitve evropske civilne službe; vendar poudarja, da bi morale sheme civilnih služb obstoječe priložnosti za prostovoljstvo dopolnjevati, ne pa jih nadomeščati;
6. poziva Komisijo, naj začne pripravljati usklajeno evropsko politiko prostovoljstva z enotno kontaktno točko v okviru Komisije, ki bi povezovala posamezne pobude in programe;
7. poudarja pomen aktivnega staranja pri prostovoljstvu ter vlogo mladih in starejših državljanov pri civilnih službah v Evropi na podlagi zagona, ki izhaja iz evropskega leta prostovoljstva (2011) in evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami (2012);
8. opozarja, da bi morala Evropska prostovoljska služba temeljiti na strukturi, ki bi omogočala hiter in enostaven dostop mladih do programa, zato poziva k poenostavitvi sedanjega sistema;
9. poudarja, da je treba okrepiti spremljanje in lokalno razsežnost po prostovoljski izkušnji v tujini, in sicer z zagotavljanjem podpore lokalni skupnosti, ne samo pred odhodom, ampak tudi po vrnitvi, v obliki naknadnega usmerjanja in integracije;
10. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam držav članic.
- [1] UL L 17, 22.1.2010, str. 43.
- [2] UL C 398, 22.12.2012, str. 1.
- [3] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0549.
- [4] UL C 332 E, 15.11.2013, str. 14.
- [5] http://ec.europa.eu/citizenship/pdf/volunteering_charter_en.pdf
- [6] UL C 259 E, 29.10.2009, str. 9.