Predlog resolucije - B8-1127/2016Predlog resolucije
B8-1127/2016

PREDLOG RESOLUCIJE o Evropski prostovoljski službi

19.10.2016 - (2016/2872(RSP))

k vprašanju za ustni odgovor B8-1803/2016
v skladu s členom 128(5) Poslovnika

Michaela Šojdrová, Sabine Verheyen, Milan Zver, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi) v imenu skupine PPE

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-1126/2016

Postopek : 2016/2872(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B8-1127/2016
Predložena besedila :
B8-1127/2016
Sprejeta besedila :

B8-1127/2016

Resolucija Evropskega parlamenta o Evropski prostovoljski službi

(2016/2872(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Odločbe Sveta z dne 27. novembra 2009 o evropskem letu prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva (2011)[1],

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2011 o politikah EU in prostovoljstvu: priznavanje in spodbujanje čezmejnih prostovoljnih dejavnosti v EU (COM(2011)0568),

–  ob upoštevanju politične agende združenja za evropsko leto prostovoljstva 2011 na področju prostovoljstva v Evropi,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja[2],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o prostovoljstvu in prostovoljnih dejavnostih v Evropi[3],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2012 o priznavanju in spodbujanju čezmejnih prostovoljnih dejavnosti v EU[4],

–  ob upoštevanju Evropske listine o pravicah in odgovornostih prostovoljcev[5],

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o prispevku prostovoljstva h gospodarski in socialni koheziji[6],

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o Evropski prostovoljski službi (O-000107/2016 – B8-1803/2016),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker v letu 2016 Evropska prostovoljska služba praznuje 20. obletnico delovanja in ker je v teh dvajsetih letih nudila podporo 100 000 prostovoljcem;

B.  ker je bilo evropsko leto prostovoljstva 2011, ki ga je močno podpiral Evropski parlament, velika politična priložnost za opozarjanje na dodano vrednost prostovoljstva v Evropi in ker bi moral po petih letih Evropski parlament razmisliti o vplivu tega evropskega leta na razvoj politike in o vključenosti prostovoljstva v ključne evropske programe, kot sta Erasmus+ in Evropska prostovoljska služba;

C.  poudarja, da se oseba za prostovoljstvo odloči po svoji svobodni volji in izbiri brez pričakovanja finančnih koristi; ker se prostovoljstvo lahko opredeli kot solidarnostna dejavnost ter način, kako se spopadati s človeškimi, družbenimi in okoljskimi potrebami in skrbmi;

D.  poudarja, da ima prostovoljstvo vrednost in pomen kot ena najvidnejših izrazov solidarnosti, ki spodbuja in omogoča socialno vključenost, ustvarja družbeni kapital in preoblikuje družbo, ter da prispeva k razvoju dobro delujoče civilne družbe, ki lahko ponudi kreativne in inovativne rešitve za vsakdanje izzive, in h gospodarskemu razvoju ter ga je zato primerno meriti na poseben način v smislu ekonomskega in družbenega kapitala;

E.  poudarja, da je za prostovoljstvo potrebna kombinacija podpornih mehanizmov in/ali ustreznih organizacijskih struktur, ki bi jih bilo treba dodatno okrepiti z ustreznim pravnim okvirom, v katerem bodo opredeljene pravice in dolžnosti prostovoljcev in prostovoljstva;

F.  poudarja, da ima vsakdo pravico do enakega dostopa do priložnosti na področju prostovoljstva in do zaščite pred vsemi vrstami diskriminacije ter da je treba vsem zagotoviti pravico do uskladitve prostovoljske dejavnosti z zasebnim in poklicnim življenjem, da bi lahko dosegli določeno mero prožnosti pri prostovoljski dejavnosti;

G.  poudarja, da je priznavanje prostovoljstva bistvenega pomena tudi za spodbujanje ustreznih spodbud vsem deležnikom in s tem za povečanje količine, kakovosti in učinka prostovoljstva ter da je za to treba razviti kulturo priznavanja, kjer bo prostovoljstvo prepoznano kot gonilo za uveljavljanje evropskih vrednost;

1.  priznava, da je prostovoljstvo izraz solidarnosti, svobode in odgovornosti, kar prispeva h krepitvi aktivnega državljanstva in človekovega osebnega razvoja, in pomembno orodje za socialno vključevanje in kohezijo, usposabljanje, izobraževanje in medkulturni dialog ter pomembno prispeva k širjenju evropskih vrednot; poudarja, da se koristi prostovoljstva kot strateškega orodja za spodbujanje medsebojnega razumevanja in medkulturnih odnosov kažejo tudi pri prostovoljnem delu, ki se izvaja v sodelovanju s tretjimi državami;

2.  poudarja, da prostovoljstvo kot tako ljudem pomaga pri pridobivanju spretnosti, kar je treba priznati kot priložnostno in neformalno izobraževanje;

3.  poziva države članice, naj Evropsko prostovoljsko službo promovirajo v svojih izobraževalnih in akademskih sistemih kot orodje za širjenje izobraževanja o solidarnosti in civilnem udejstvovanju med mladimi;

4.  ugotavlja, da je v Evropi skoraj 100 milijonov državljanov dejavnih v prostovoljstvu, njihovo delo pa ustvari približno 5 % njenega BDP;

5.  poziva Komisijo, naj za namene krepitve državljanstva EU pripravi študijo o nacionalnih prostovoljskih shemah, civilnih službah in solidarnostnih telesih ter o obstoječih razmerah na področju morebitnega prostovoljstva med državami članicami, s katerim bi omogočili medsebojno razumevanje in širjenje primerov dobrih praks, ter možnosti vzpostavitve evropske civilne službe; vendar poudarja, da bi morale sheme civilnih služb obstoječe priložnosti za prostovoljstvo dopolnjevati, ne pa jih nadomeščati;

6.  poziva Komisijo, naj začne pripravljati usklajeno evropsko politiko prostovoljstva z enotno kontaktno točko v okviru Komisije, ki bi povezovala posamezne pobude in programe;

7.  poudarja pomen aktivnega staranja pri prostovoljstvu ter vlogo mladih in starejših državljanov pri civilnih službah v Evropi na podlagi zagona, ki izhaja iz evropskega leta prostovoljstva (2011) in evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami (2012);

8.  opozarja, da bi morala Evropska prostovoljska služba temeljiti na strukturi, ki bi omogočala hiter in enostaven dostop mladih do programa, zato poziva k poenostavitvi sedanjega sistema;

9.  poudarja, da je treba okrepiti spremljanje in lokalno razsežnost po prostovoljski izkušnji v tujini, in sicer z zagotavljanjem podpore lokalni skupnosti, ne samo pred odhodom, ampak tudi po vrnitvi, v obliki naknadnega usmerjanja in integracije;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam držav članic.