PREDLOG RESOLUCIJE o evropski prostovoljski službi
19.10.2016 - (2016/2872(RSP))
v skladu s členom 128(5) Poslovnika
Curzio Maltese, Eleonora Forenza, Kateřina Konečná, Jiří Maštálka, Barbara Spinelli v imenu skupine GUE/NGL
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-1126/2016
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Odločbe Sveta z dne 27. novembra 2009 o evropskem letu prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva (2011)[1],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2011 o politikah EU in prostovoljstvu: priznavanje in spodbujanje čezmejnih prostovoljnih dejavnosti v EU (COM(2011)0568),
– ob upoštevanju Agende za prostovoljsko politiko v Evropi, ki jo je oblikovalo zavezništvo za evropsko leto prostovoljstva (2011),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. decembra 2013 o prostovoljstvu in prostovoljnih dejavnostih v Evropi[3],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2012 o priznavanju in spodbujanju čezmejnih prostovoljnih dejavnosti v EU[4],
– ob upoštevanju Evropske listine o pravicah in odgovornostih prostovoljcev[5],
– ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o evropski prostovoljski službi (O-000107/2016 – B8-1803/2016),
– ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,
A. ker evropska prostovoljska služba letos praznuje 20. obletnico in je v tem času podprla 100.000 prostovoljcev;
B. ker je bilo evropsko leto prostovoljstva 2011 ob močni podpori Evropskega parlamenta velika politična priložnost, da poudarimo dodano vrednost prostovoljstva v Evropi in da Evropski parlament zdaj, pet let pozneje, razmisli o učinku tega evropskega leta na razvoj politike in o tem, kako je prostovoljstvo upoštevano v ključnih evropskih programih, kot sta Erasmus+ in Evropska prostovoljska služba;
C. ker je bilo evropsko leto prostovoljstva 2011 spodbuda in okvir za vzpostavitev in/ali pregled nacionalnih politik in pravnih okvirov za prostovoljstvo v vsej Evropi; ker to velja zlasti za srednjo in vzhodno Evropo, kjer so bili razviti in uvedeni novi zakoni in strategije; ker pa Evropa še vedno nima usklajene politike prostovoljstva z enotno kontaktno točko v institucijah EU;
D. ker oseba prostovoljno delo opravlja po svoji svobodni volji, izbiri in motivaciji ter brez želje po finančni koristi; ker lahko prostovoljstvo opredelimo kot izraz solidarnosti in način za odzivanje na človeške, družbene ali okoljske potrebe in problematiko;
E. ker je prostovoljstvo dragoceno kot eden najvidnejših izrazov solidarnosti, saj spodbuja in omogoča socialno vključevanje, ustvarja družbeni kapital in v družbi sproža preobrazbe, in ker prispeva k razvoju uspešne civilne družbe, ki lahko ponudi ustvarjalne in inovativne rešitve za skupne izzive, pa tudi h gospodarski rasti, zato ga je treba namensko meriti v smislu gospodarskega in družbenega kapitala;
F. ker je spodbudno okolje ključno za to, da bi k prostovoljstvu pritegnili več evropskih državljanov in tako zagotovili varno in trajnostno financiranje za prostovoljsko infrastrukturo, zlasti za organizacije, v katere so vključeni;
G. poudarja, da prostovoljstvo potrebuje kombinacijo podpornih mehanizmov in/ali ustreznih organizacijskih struktur, ki bi jih bilo treba okrepiti z ustreznim pravnim okvirom, v katerem bodo določene pravice in obveznosti za prostovoljce in prostovoljstvo;
H. ker je vsakdo upravičen do enakega dostopa do prostovoljnih dejavnosti ter zaščite pred vsemi oblikami diskriminacije, ter bi moral imeti pravico do usklajevanja svojega prostovoljnega dela z zasebnim in poklicnim življenjem, tako da bi lahko dosegel določeno stopnjo prožnosti pri prostovoljnih dejavnostih;
I. ker je priznavanje prostovoljstva odločilnega pomena tudi za to, da se uvedejo ustrezne spodbude za vse deležnike in tako poveča obseg, kakovost in učinek prostovoljstva, a za to se mora razviti kultura priznavanja, da bo prostovoljstvu priznana vloga gonilne sile za uveljavljanje evropskih vrednot v praksi;
J. ker so v novem večletnem finančnem okviru 2014–2020 zagotovljena sredstva EU za prostovoljstvo, zlasti program Evropa za državljane, ki ga trenutno upravlja generalni direktorat Komisije za migracije in notranje zadeve (HOME) in v katerem prostovoljstvo ostaja prednostna naloga; poudarja, da novi program Erasmus+ še vedno ponuja priložnosti za financiranje in podporo prostovoljskim projektom, zlasti prek programov Evropska prostovoljska služba in Prostovoljci EU – tega ga je začel generalni direktorat Komisije za humanitarno pomoč (ECHO), da bi zagotovil praktično podporo za projekte humanitarne pomoči; poudarja pa, da imajo prostovoljske organizacije še vedno sila omejen dostop do drugih večjih evropskih skladov, na primer evropskih strukturnih in investicijskih skladov;
K. želi spomniti, da je aktualna begunska kriza je odličen primer in dobro kaže, kako pomembni so prostovoljci ter kako udejanjajo evropske vrednote, prispevajo k odpornosti in so na voljo za prožno in pragmatično reševanje skupnih izzivov;
1. se zaveda, da je prostovoljstvo izraz solidarnosti, svobode in odgovornosti, ki pomaga krepiti aktivno državljanstvo in je pomembno orodje za socialno vključevanje in kohezijo, pa tudi za usposabljanje, izobraževanje in medkulturni dialog, ter pomembno prispeva k širjenju evropskih vrednot; poudarja, da se koristi prostovoljstva priznavajo tudi pri delu s tretjimi državami, saj je strateško orodje za spodbujanje medsebojnega razumevanja in medkulturnih stikov;
2. poudarja, da je pomembno poskrbeti za pravni okvir, v katerem bo opredeljen status prostovoljcev in prostovoljstva s pravicami in dolžnostmi ter ki bo spodbujal mobilnost in priznanje; spodbuja države članice, ki morajo šele opredeliti pravno okolje za prostovoljce, naj uporabijo Evropsko listino o pravicah in odgovornostih prostovoljcev;
3. poziva države članice, naj izvajajo konkretne postopke potrjevanja iz priporočila Sveta iz leta 2012; poziva, naj se v vseh prihodnjih evropskih potnih listih spretnosti in Europassovih pobudah bolj prizna pomen učenja v formalnih, priložnostnih in neformalnih izkušnjah, tudi pri prostovoljnem delu; želi spomniti, da ljudje s prostovoljstvom pridobijo veščine, ki jim olajšajo dostop do trga dela; poudarja, da niti pomisliti ne bi smeli, da bi prostovoljce uporabili kot nadomestne delavce, kaj šele, da bi to res storili;
4. predlaga, da je treba podpreti in izvesti zamisel, ki jo je nedavno predlagala Komisija v novi finančni uredbi, namreč da bi omogočili, da bi opravljeno prostovoljno delo štelo pri sofinanciranju z nepovratnimi sredstvi EU;
5. poziva države članice, naj sprejmejo sistem, ki ga je za merjenje ekonomske vrednosti prostovoljstva razvila Mednarodna organizacija dela; poziva Eurostat, naj države članice pri tem podpre in tako zagotovi, da se bodo v Evropi zbirali primerljivi podatki ter da bomo razvili kazalnike in metodologije za merjenje ekonomskega učinka prostovoljstva;
6. poziva države članice, naj vzpostavijo ustrezno financirane nacionalne prostovoljske sheme in izboljšajo dostop do kakovostnih informacij o možnostih za prostovoljno delo na nacionalni in lokalni ravni, zlasti prek obstoječih mladinskih informacijskih mrež in vzajemnega obveščanja; spodbuja države članice, naj oblikujejo nacionalna vozlišča civilne službe, prek katerih bodo spodbujale tudi mednarodno prostovoljstvo;
7. poziva Komisijo, naj izvede študijo o nacionalnih prostovoljskih shemah ter civilni službi in solidarnostnih enotah in o obstoječem okolju za potencialne prostovoljce med državami članicami ter tako olajša vzajemno razumevanje in razširjanje dobre prakse, preuči pa naj tudi možnost, da bi vzpostavili evropsko civilno službo – vse z namenom spodbujanja evropskega državljanstva;
8. je seznanjen s pobudo Komisije za oblikovanje nove prostovoljske pobude EU – solidarnostne enote; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v zasnovo pobude vključene zlasti prostovoljske organizacije in da se zaradi njene uvedbe ne bodo zmanjšala že dodeljena proračunska sredstva za druge programe;
9. vztraja, da bi moral program Evropska prostovoljska služba koristiti udeleženim posameznikom in organizacijam, pa tudi vsej družbi, in da bi moral okrepiti razsežnost programa Erasmus+ za državljansko udejstvovanje; poudarja, da je treba evropsko prostovoljsko službo promovirati med mladimi, zlasti tistimi, ki se še ne zanimajo za prostovoljno delo in mobilnost, zato da bi jih motivirali in spremenili njihovo stališče do tega, pri tem pa ne izključevali starejših generacij, saj lahko pomembno prispevajo, na primer kot mentorji;
10. poudarja, da bi morala evropska prostovoljska služba temeljiti na kakovostnih ponudbah in slediti Listini o pravicah in odgovornostih prostovoljcev ter načelom Listine kakovosti za učno mobilnost, in da bi se morala opirati na strukturo, ki bi spodbujala prostovoljske organizacije, da bi postale gostiteljice, jim priskrbela ustrezno financiranje in usposabljanje, obenem pa okrepila vlogo usklajevalnih organizacij, ki podpirajo veliko število gostiteljskih organizacij, na primer v upravnem smislu in z usposabljanjem;
11. opozarja, da bi bilo treba evropsko prostovoljsko službo opreti na strukturo, v kateri bi mogli mladi hitro in zlahka dostopati do programa, in zato poziva k poenostavitvi sedanjega prijavnega sistema;
12. poudarja, da je treba po prostovoljski izkušnji v tujini okrepiti spremljanje in lokalno razsežnost z zagotovljeno podporo – ne samo pred odhodom, marveč tudi po vrnitvi, in sicer z usposabljanjem po usmeritvi in ob ponovni vključitvi;
13. vztraja, da je treba skozi ves proces zagotoviti kakovostno mentorstvo, in sicer z odgovornim vodenjem prostovoljcev in z ozaveščanjem o njihovi odgovornosti glede udeleževanja v organizaciji in skupnosti;
14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
- [1] UL L 17, 22.1.2010, str. 43–49.
- [2] UL C 398, 22.12.2012, str. 1.
- [3] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0549.
- [4] UL C 332 E, 15.11.2013, str. 14.
- [5] http://ec.europa.eu/citizenship/pdf/volunteering_charter_en.pdf