PREDLOG RESOLUCIJE o jedrski varnosti in neširjenju jedrskega orožja
19.10.2016 - (2016/2936(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Sabine Lösing, Javier Couso Permuy, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Marie-Christine Vergiat, Paloma López Bermejo, Marina Albiol Guzmán, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Kostadinka Kuneva, Tania González Peñas, Xabier Benito Ziluaga, Estefanía Torres Martínez, Miguel Urbán Crespo, Lola Sánchez Caldentey v imenu skupine GUE/NGL
B8-1129/2016
Resolucija Evropskega parlamenta o jedrski varnosti in neširjenju jedrskega orožja
Evropski parlament,
– ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2013 o priporočilih konference za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja glede vzpostavitve območja brez orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2010 o pogodbi o neširjenju jedrskega orožja[2],
– ob upoštevanju sklepov Sveta o devetem pregledu konference pogodbenic pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (8079/15),
– ob upoštevanju vrha o jedrski varnosti, ki je potekal v Washingtonu 31. marca in 1. aprila 2016,
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine ZN z dne 13. decembra 2011 o vzpostavitvi območja brez jedrskega orožja v regiji Bližnjega vzhoda (A/RES/66/61),
– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2012/422/SZVP z dne 23. julija 2012 o podpori procesu, ki bo vodil k vzpostavitvi območja brez jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu[3],
– ob upoštevanju sklepa generalne skupščine ZN (A/RES/70/33) o ustanovitvi odprte delovne skupine za nadaljevanje večstranskih pogajanj o jedrski razorožitvi v Ženevi leta 2016 ter poročila te skupine generalni skupščini ZN, sprejetega 19. avgusta 2016;
– ob upoštevanju pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov, celovitih sporazumov Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) o nadzornih ukrepih in njihovih dodatnih protokolov, konvencije o fizični zaščiti jedrskega materiala, mednarodne konvencije za preprečevanje jedrskega terorizma, haaškega kodeksa ravnanja proti širjenju balističnih izstrelkov, pogodbe o omejitvi strateškega orožja (START I), pogodbe o omejitvi strateškega napadalnega orožja (SORT) in obnovljene pogodbe START iz leta 2010 (novi START),
– ob upoštevanju končnega dokumenta s konference za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja iz leta 2010, zlasti akcijskega načrta s 64 konkretnimi naknadnimi ukrepi,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker imata posedovanje in uporaba jedrskega orožja odločilno vlogo v vojaški politiki držav z jedrskim orožjem, tako tistih, ki so priznale posest jedrskega orožja, kot tistih, ki tega niso storile; ker sta posest in širjenje orožja za množično uničevanje, na primer jedrskega, kemičnega in biološkega, ena najhujših groženj mednarodnemu miru in varnosti;
B. ker je bil proces večstranske razorožitve prekinjen in že desetletja primanjkuje politične volje za njegovo oživitev; ker so nekatere najnujnejše prednostne naloge na področju varnosti preprečiti, da bi še katera država pridobila ali uporabila jedrsko orožje, zmanjšati svetovne zaloge, ustaviti modernizacijo na tem področju in napredovati v smeri sveta brez jedrskega orožja;
C. ker so bili sklepi in akcijski načrt s konference o pregledu pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2010 osrednji dogovor o tem, da se začne proces dejanske jedrske razorožitve; ker napredek ni bil dosežen in ker je očitno primanjkovalo politične volje za uresničenje konkretnih izvedbenih ciljev pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, na primer 64 konkretnih ukrepov iz dogovorjenega akcijskega načrta iz leta 2010;
D. ker je treba dodatno okrepiti vse tri stebre pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, in sicer neširjenje orožja, razoroževanje in pravico do sodelovanja pri uporabi jedrske energije v civilne namene;
E. ker se je EU zavezala, da bo preprečevala programe širjenja, ki zbujajo skrbi na svetovni ravni, odvračala od njih in jih po možnosti ustavljala; ker si mora EU bolj prizadevati za boj proti tokovom širjenja in financiranja orožja, za kaznovanje dejanj širjenja in uvedbo ukrepov, ki bodo preprečili nematerialni prenos znanja in izkušenj, in sicer z večstranskimi pogodbami, mehanizmi za preverjanje, nacionalnimi in mednarodno usklajenimi kontrolami izvoza ter skupnimi programi za omejevanje grožnje;
F. ker je leta 2016 preteklo 20 let od začetka podpisovanja pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov 24. septembra 1996; kar ta pogodba nikoli ni začela veljati, saj je nekatere države, ki so pristopile k pogodbi o neširjenju jedrskega orožja, in nekatere druge države niso podpisale oziroma ratificirale;
G. ker štiri izmed devetih držav z jedrskim orožjem niso podpisale pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, Severna Koreja pa je podpis umaknila; ker sta Svet Evropske unije in varnostni svet ZN obsodila Severno Korejo, ki naj bi po lastnih trditvah 6. januarja 2016 uspešno izvedla poskus vodikove bombe; ker je Severna Koreja 9. septembra 2016 opravila peti jedrski poskus, s čimer je očitno kršila svoje mednarodne obveznosti, izhajajoče iz resolucij varnostnega sveta ZN;
H. ker Evropska unija sodeluje v mednarodnih pogajanjih in mediaciji E3/EU3+ ter pogajanjih z Iranom, da bi poiskali diplomatsko in mirno rešitev za iranski jedrski program; ker EU igra pomembno vlogo pri skupnem celovitem načrtu ukrepanja, sprejetem v dogovoru z Iranom za nadzor izvajanja sporazuma;
I. ker je v skladu s sporazumi o jedrski izmenjavi in dvostranskimi sporazumi z zvezo NATO v petih državah članicah te zveze, ki same nimajo jedrskega orožja (Belgija, Nemčija, Italija, Nizozemska in Turčija), še vedno nameščenih približno 150 do 200 kosov taktičnega jedrskega orožja, in sicer brez demokratične razprave v teh državah, kaj šele potrditve prisotnosti oziroma odsotnosti orožja za množično uničevanje na njihovem ozemlju;
J. ker se je zveza NATO v strateškem konceptu iz leta 2010 in pregledu stališča glede obrambe in odvračanja iz leta 2012 zavezala ustvarjanju pogojev za svet brez jedrskega orožja;
K. ker Rusija in Združene države še naprej izvajajo novo pogodbo START, ki bo prenehala veljati leta 2021, če je pogodbenici ne bosta podaljšali;
L. ker je potrebno tesnejše usklajevanje in sodelovanje med EU in njenimi sosedami, zlasti pa med Združenimi državami in Rusijo, da bo mogoče znova začeti in nadaljevati program zmanjševanja števila jedrskih bojnih konic in ureditev za neširjenje orožja;
1. je resno zaskrbljen zaradi nevarnosti nove oborožitvene tekme z jedrskim orožjem; zato poudarja, da je okrepitev pogodbe o neširjenju jedrskega orožja kot temeljnega kamna neširjenja na svetovni ravni in razoroževanja bistvenega pomena in nujno potrebna, da se potrdi veljavnost vélikega dogovora, iz katerega ta pogodba izhaja; zato poziva, da je treba narediti vse, kar je mogoče, da bi izvajali prav vse njene vidike in izboljšali sporazume, pogodbe in agencije, ki sestavljajo obstoječo ureditev neširjenja, zlasti pogodbo o celoviti prepovedi jedrskih poskusov in IAEA; potrjuje, da morajo biti večstranska prizadevanja, če naj bodo učinkovita, čim prej umeščena v dobro razvito vizijo o svetu brez jedrskega orožja;
2. opozarja EU in države članice, da sta razorožitev in neširjenje jedrskega orožja tesno povezana procesa, ki se medsebojno krepita; meni, da je treba za ohranitev in izvajanje pogodbe o neširjenju jedrskega orožja pripraviti načrt s posameznimi koraki jedrske razorožitve in roki za njihovo izvršitev; poziva države z jedrskim orožjem, naj izpolnijo svojo zavezo iz člena 6 pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in v dobri veri nadaljujejo pogajanja o učinkovitih ukrepih glede čimprejšnje ustavitve oborožitvene tekme z jedrskim orožjem in glede jedrskega razoroževanja; poudarja, da države z jedrskim orožjem niso primerno izpolnile te zaveze, čeprav je odločilna za nadaljnjo ustreznost celotnega sistema neširjenja orožja;
3. poziva EU in njene države članice, naj jedrsko razorožitev zastavijo kot prednostno nalogo zunanje in varnostne politike ter dajo nov zagon zastalim dvostranskim in večstranskim pogajanjem za jedrsko razorožitev;
4. pozdravlja vključevanje klavzul o neširjenju orožja za množično uničevanje v sporazume med EU in tretjimi državami ter akcijske načrte od leta 2003; poudarja, da morajo te ukrepe brez izjeme izvajati vse partnerske države EU in da jih je treba vključiti v vse sporazume EU, tudi mešane;
5. pozdravlja vse večjo ozaveščenost javnosti in politikov; podpira kampanjo „Župani za mir“ za jedrsko razorožitev in svet brez jedrskega orožja do leta 2020, pa tudi pobudo “Global Zero”; poudarja odgovornost parlamentov in poslancev pri spodbujanju neširjenja jedrskega orožja in razorožitve ter pozdravlja prizadevanja svetovne parlamentarne mreže za jedrsko razorožitev;
6. poziva države članice EU, ki imajo jedrsko orožje, naj nemudoma ustavijo kvalitativni napredek, razvoj, proizvodnjo in skladiščenje jedrskih bojnih glav in njihove distribucijske sisteme; poziva te države, naj sprožijo nove pobude za začetek pogajanj med jedrskimi velesilami o nadaljnjih večjih zmanjšanjih in končni odpravi jedrskega orožja;
7. poziva k doslednemu spoštovanju prepovedi jedrskih poskusov, dokler ne bo začela veljati pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov, saj je nekatere države še niso ratificirale; poziva preostale države iz priloge II k tej pogodbi, katerih ratifikacija je potrebna za začetek veljavnosti, naj to pogodbo o splošni in mednarodno preverljivi prepovedi poskusov hitro podpišejo in ratificirajo, saj je najučinkovitejši način za prepoved preizkušanja jedrskega orožja z eksplozijami in vseh drugih jedrskih eksplozij;
8. podpira nadaljnja prizadevanja za razširitev mandata IAEA, vključno s posplošitvijo dodatnih protokolov k sporazumom o nadzornih ukrepih te agencije ter drugimi ukrepi za krepitev zaupanja; si prizadeva, da bi imela ta agencija na voljo dovolj sredstev, da bo lahko izpolnjevala svojo bistveno nalogo pri zagotavljanju varnih jedrskih dejavnosti;
9. obžaluje, da države z jedrskim orožjem, podpisnice pogodbe o neširjenju, posodabljajo zaloge tega orožja in zamujajo z ukrepi za njihovo zmanjšanje ali odpravo ter se ne odrečejo vojaški doktrini odvračanja z jedrskim orožjem;
10. poziva vse države z jedrskim orožjem, naj dajo negativno varnostno zagotovilo in se vzdržijo uporabe jedrskega orožja oziroma groženj z njim;
11. odločno podpira ukrepe Rusije in ZDA za občutno zmanjšanje zalog jedrskega orožja, kot je bilo dogovorjeno v sporazumih START in SORT; v zvezi s tem obžaluje, da od začetka veljavnosti novega sporazuma START v letu 2011 ni bilo nadaljnjih pogajanj o nujno potrebnem zmanjšanju števila nameščenih in nenameščenih jedrskih bojnih konic, med drugim – prvič doslej – taktičnega jedrskega orožja; zato poziva k ratifikaciji pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov in nadaljevanju novega sporazuma START;
12. obsoja najnovejše jedrske poskuse v Severni Koreji, med drugim preizkus vodikove bombe, saj je to huda grožnja miru in stabilnosti na Korejskem polotoku in v severovzhodni Aziji; vseeno podpira okvir šeststranskih pogovorov in poziva k njihovemu nadaljevanju z namenom denuklearizacije Korejskega polotoka ter ugotavlja, da Kitajska pri tem igra pomembno vlogo, prav tako pa podpira nedavno pobudo za prve dvostranske pogovore med državama na tem polotoku; potrjuje podporo in zavezanost mirni in diplomatski rešitvi jedrskih problemov v Severni Koreji; poziva Severno Korejo, naj začne znova konstruktivno sodelovati z mednarodno skupnostjo, zlasti z udeleženkami šeststranskih pogovorov, da bo mogoče doseči trajen mir in varnost na Korejskem polotoku brez jedrskega orožja; poudarja, da bi pogovori o denuklearizaciji stekli veliko lažje, če bi jih pospremili s pogovori o nadomestitvi korejskega premirja iz leta 1953 s trajnim mirovnim sporazumom, kot je predlagala Severna Koreja, vendar je bil predlog večkrat zavrnjen;
13. pozdravlja resoluciji generalne skupščine ZN iz decembra 2011 in 2012 o vzpostavitvi območja brez jedrskega orožja na Bližnjem vzhodu ter sklepe Sveta iz julija 2012, v katerih je ta proces podprl; meni, da so pogajanja o vzpostavitvi območja brez jedrskega orožja na Bližnjem vzhodu, v Sredozemlju in severovzhodni Aziji bistven korak za pomiritev varnostnih pomislekov držav v teh regijah; obžaluje odložitev načrtovane konference o vzpostavitvi tega območja, ki naj bi potekala že leta 2012; poziva k takojšnji organizaciji te konference;
14. poziva vse države v teh regijah, naj do vzpostavitve območja brez jedrskega orožja ne razvijajo, kupujejo, proizvajajo, preizkušajo ali kako drugače pridobivajo jedrskega orožja oziroma naj ne dovolijo namestitve jedrskega orožja in jedrskih eksplozivnih naprav na svojih ozemljih ali ozemljih pod svojim nadzorom;
15. poziva k vzpostavitvi območja brez orožja za množično uničevanje v Evropi; poziva zlasti francosko in britansko vlado, naj uničita svoje jedrsko orožje; poziva vlado ZDA, naj iz Evrope odstrani vse taktično jedrsko orožje, vlado Ruske federacije pa, naj ne namešča jedrskega orožja oziroma ga umakne z zahodnega dela svojega ozemlja; poziva k razveljavitvi vseh sporazumov o izmenjavi na jedrskem področju med državami članicami EU in ZDA/zvezo NATO;
16. pozdravlja delo, ki ga je odprta delovna skupina dokončala v skladu z resolucijo generalne skupščine ZN št. A/RES/70/33, in priporočilo tej skupščini, vsebovano v končnem poročilu odprte delovne skupine (A/71/371) in sprejeto z vsesplošno podporo 19. avgusta 2016, namreč da bi bilo dobro v letu 2017 sklicati konferenco, ki se je bodo lahko udeležile vse države, na njej pa naj bi se pogajali o pravno zavezujočem instrumentu za prepoved jedrskega orožja, kar bi vodilo k njegovemu popolnemu uničenju; se strinja, da bo to okrepilo cilje neširjenja in razoroževanja ter obveznosti iz pogodbe o neširjenju ter pomagalo ustvariti pogoje za svetovno varnost in svet brez jedrskega orožja;
17. poziva EU in njene države članice, naj podprejo priporočila odprte delovne skupine in korenito prispevajo k njim, zlasti k cilju pravno zavezujočega instrumenta za prepoved jedrskega orožja, v procesu, ki ga bodo usmerjala načela preglednosti, nepovratnosti in preverljivosti, ob ustreznem upoštevanju varnostne in humanitarne razsežnosti jedrskega orožja;
18. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje državam članicam, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanjo in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju ZN, visokemu predstavniku ZN za razoroževanje, predsedniku konference za pregled pogodbe o neširjenju iz leta 2015 in generalnemu direktorju IAEA.