PREDLOG RESOLUCIJE o jedrski varnosti in neširjenju jedrskega orožja
19.10.2016 - (2016/2936(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Rolandas Paksas, Fabio Massimo Castaldo, Ignazio Corrao, Isabella Adinolfi v imenu skupine EFDD
B8-1130/2016
Resolucija Evropskega parlamenta o jedrski varnosti in neširjenju jedrskega orožja
Evropski parlament,
– ob upoštevanju končnega sporočila z vrhunskega srečanja o jedrski varnosti z aprila 2016 v Washingtonu,
– ob upoštevanju konvencije o fizičnem varovanju jedrskega materiala in njenih sprememb iz leta 2005,
– ob upoštevanju mednarodne konvencije o zatiranju dejanj jedrskega terorizma,
– ob upoštevanju pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov,
– ob upoštevanju pogodbe o neširjenju jedrskega orožja,
– ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 2310 iz leta 2016,
– ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2013 o priporočilih konference za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja glede vzpostavitve območja brez orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu[1],
– ob upoštevanju evropske varnostne strategije z naslovom Varna Evropa v boljšem svetu, ki je bila sprejeta 12. decembra 2003, in strategije proti širjenju orožja za množično uničevanje iz leta 2003 ter novih smernic za ukrepanje iz leta 2008,
– ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN po najnovejših jedrskih poskusih, ki jih je izvedla Severna Koreja (Demokratična ljudska republika Koreja),
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker več kot 25 let po koncu hladne vojne skupna svetovna zaloga znanega jedrskega orožja še vedno znaša več kot 15.000 enot; ker lahko ena jedrska konica, zlasti če je tarča veliko mesto, ubije več milijonov ljudi in ustvari trajno okoljsko katastrofo;
B. ker je grožnja jedrskega in radiološkega terorizma še vedno eden največjih izzivov za mednarodno varnost; ker je bilo po podatkih Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) v zadnjih 50 letih po svetu razmeščenih na milijone radioaktivnih virov in ker so ti viri v več kot 100 državah, številni pa so slabo zavarovani in jih je lahko ukrasti; ker je organizacija Nuclear Threat Initiative za leto 2016 objavila indeks za jedrsko varnost, v katerem je navedeno, da številne države v razvoju, ki razmišljajo o izvajanju programov jedrske energije, niso sprejele potrebnih ukrepov za ustrezno zaščito jedrskih objektov pred sabotažami;
C. ker se teroristi že dolgo časa zanimajo za radiološko orožje, strokovnjaki za varnost pa ne izključujejo možnosti, da bi teroristične skupine ali nedržavni akterji lahko pridobili jedrsko orožje;
D. ker na področju jedrskega razoroževanja ni napredka, med državami z jedrskim orožjem vladajo vse večja trenja, trenutno pa ne potekajo in niso načrtovana nobena pogajanja za dodatno ureditev ali zmanjšanje zalog v državah z jedrskim orožjem;
E. ker so ZDA aprila 2016 gostile četrto vrhunsko srečanje o jedrski varnosti; ker je na tem srečanju sodelovalo več kot 50 držav in mednarodnih organizacij, ki so želele doseči konkretne izboljšave na področju jedrske varnosti in okrepiti svetovni sistem jedrske varnosti, ker se Rusija srečanja ni udeležila;
F. ker 20 let po sprejetju pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov ta še vedno nima pravne veljave, saj jo mora ratificirati še osem držav iz Priloge 2;
G. ker je nevarnost širjenja jedrskega orožja (vertikalno in horizontalno) še vedno aktualna v številnih regijah sveta in bi lahko povzročila dodaten razvoj jedrske tehnologije v vojaške namene;
H. ker je Demokratična ljudska republika Koreja edina država na svetu, ki je v 21. stoletju večkrat testirala jedrsko orožje in še vedno ne upošteva resolucij varnostnega sveta OZN o tem vprašanju; ker je mednarodni opazovalni sistem 9. septembra 2016 zaznal seizmično aktivnost, ko je Demokratična ljudska republika Koreja razglasila, da je bil njen peti jedrski poskus uspešen; ker so Združeni narodi za Demokratično ljudsko republiko Korejo od njenih prvih preizkusov v letu 2006 uvedli že pet sklopov sankcij, a država ni pokazala pripravljenosti za zaprtje svojega vojaškega jedrskega programa;
I. ker so leta 2016 v Ženevi potekala tri zasedanja odprte delovne skupine o jedrskem razoroževanju, ki je bila ustanovljena z resolucijo generalne skupščine OZN decembra 2015; ker je ta skupina ponovno potrdila svojo odločenost za uresničitev in ohranitev sveta brez jedrskega orožja; ker je v končnem poročilu odprte delovne skupine, ki je bilo sprejeto s široko podporo, generalna skupščina pozvana, naj v letu 2017 organizira konferenco za pogajanja o pravno zavezujočem instrumentu za prepoved jedrskega orožja in njegovo kasnejšo popolno odpravo;
J. ker so bila s številnimi mednarodnimi pogodbami uspešno vzpostavljena območja brez jedrskega orožja, celo na območjih z znatnimi političnimi napetostmi; ker obstaja sedem območij brez jedrskega orožja, v katerih so se države pogodbenice dogovorile, da ne bodo razpolagale, razvijale in širile jedrskega orožja; ker se je izkazalo, da je vzpostaviti območje brez orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu izjemno težavno;
K. ker je imela EU pomembno vlogo pri sklenitvi jedrskega dogovora z Iranom; ker je EU pogodbenica skupnega celovitega načrta ukrepanja in sodeluje s partnericami skupine E3 +3 za polno izvajanje načrta; ker je Mednarodna agencija za jedrsko energijo potrdila, da je Iran na jedrskem področju sprejel vse potrebne ukrepe;
L. ker se pogodbenice na konferenci o pregledu pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2015 niso uspele dogovoriti o pomembni končni izjavi in dosegle le malo napredka pri priporočilih iz leta 2010; ker je bil ta neuspeh pripisan polemiki v povezavi z vzpostavitvijo območja brez orožja za množično uničenje na Bližnjem vzhodu; ker so na številnih področjih pogodbe še vedno pomanjkljivosti, vključno z učinkovitimi ukrepi za jedrsko razorožitev, humanitarnimi vidiki uporabe jedrskega orožja in poročanjem priznanih držav z jedrskim orožjem; ker je kljub temu nazadovanju pogodba o neširjenju jedrskega orožja še vedno osnova ureditve neširjenja jedrskega orožja;
M. ker je Demokratična ljudska republika Koreja leta 2003 odstopila od te pogodbe ter se ji ni več pridružila; ker je ravnanje te države ustvarilo škodljiv in pomemben precedenčni primer, ki predstavlja veliko nazadovanje na poti k jedrski razorožitvi;
N. ker so kritike zaradi nezadostnega napredka pri razorožitvi pripomogle k oblikovanju humanitarne pobude, ki je prerasla v humanitarno zavezo, da bi določili in izvedli učinkovite ukrepe za odpravo pravne vrzeli glede prepovedi in odprave jedrskega orožja; ker to pobudo podpira 127 držav;
O. ker evropska varnostna strategija z naslovom Varna Evropa v boljšem svetu opredeljuje širjenje orožja za množično uničevanje kot potencialno največjo grožnjo evropski varnosti; ker je vodilno načelo in splošni cilj EU za razoroževanje in neširjenje orožja podpora in okrepitev vseh ustreznih mednarodnih instrumentov;
1. trdno verjame v svet brez jedrskega orožja; poziva vse institucije EU in države članice naj sodelujejo med sabo in na mednarodnih forumih, da bi dosegle rezultate na tem področju ter zmanjšale in sčasoma odstranile vso jedrsko orožje na svetu in na njihovem ozemlju; zavrača zamisel, da je odvračanje z jedrskim orožjem nujno, in namesto tega spodbuja večstranska diplomatska prizadevanja in mediacijo;
2. pozdravlja izid vrhunskega srečanja o jedrski varnosti iz leta 2016, vključno z vzpostavitvijo kontaktne skupine za jedrsko varnost, ki bo prispevala k ohranjanju zagona po srečanju; pozdravlja dogovor o akcijskem načrtu za podpiranje dela petih mednarodnih organizacij, pa tudi 137 zavez v povezavi s posebnimi ukrepi za napredovanje na področju jedrske varnosti; pozdravlja skupno izjavo o spodbujanju polnega in univerzalnega izvajanja resolucije varnostnega sveta OZN št. 1540 iz leta 2004; obžaluje, da Rusija, kot ključni svetovni akter, ni sodelovala na srečanju;
3. pozdravlja, da je leta 2005 začela veljati sprememba konvencije o fizičnem varovanju jedrskega materiala, v kateri so določene obveznosti držav pogodbenic, da morajo zavarovati svoj civilni jedrski material v skladu s smernicami IAEA in omogočiti nadaljnjo inkriminacijo in kazenski pregon tihotapljenja jedrskega materiala; poziva k splošni ratifikaciji in izvajanju te konvencije ter poziva vse države, ki še niso ratificirale pogodbe, naj to čim prej storijo;
4. obžaluje, da v letu 20. obletnice pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov, ta še ni začela veljati; meni, da ima ta pogodba bistven pomen pri krepitvi mednarodne ureditve neširjenja jedrskega orožja; poziva vse države, ki še niso podpisale ali ratificirale te pogodbe, naj to nemudoma storijo; ponovno potrjuje, da EU podpira čim prejšnji začetek veljavnosti pogodbe in njeno vsesplošno uporabo; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj še naprej sodeluje z državami, katerih soglasje je potrebno za začetek veljavnosti pogodbe;
5. obsoja jedrski poskus, ki je bil lani izveden v Demokratični ljudski republiki Koreji in je predstavljal izjemno negativno sporočilo za svetovni mir, regionalno stabilnost in stanje na področju človekovih pravic v tej državi; opozarja, da je OZN tej državi prepovedala opravljati poskuse z jedrsko in raketno tehnologijo; meni, da so kršitve te države resen izziv za mednarodno skupnost, in jo poziva, naj se vzdrži nadaljnjih jedrskih poskusov in se izogni stopnjevanju napetosti v že tako občutljivi regiji; je seznanjen, da je bil sprejet nov sveženj strogih sankcij proti tej državi, in poziva vse strani, naj jih dosledno izvajajo; vendar poudarja, da prejšnje sankcije niso dosegle pričakovanih rezultatov, kar zadeva obvladovanje jedrskega programa Demokratične ljudske republike Koreje; ponovno poudarja, da morajo sankcije čim manj vplivati na civilno prebivalstvo ter bi jih morali dojemati kot sredstvo za doseganje politične rešitve jedrskega vprašanja na Korejskem polotoku, zlasti prek ponovnega začetka šeststranskih pogovorov;
6. odločno obsoja vse oblike raziskav, razvoja, izkoriščanja ali uporabe tehnologije, raziskav in zmogljivosti, ki so neposredno ali posredno povezane z vojaškim jedrskim programom te države; ostro obsoja razvoj tehnologije balističnih izstrelkov v Demokratični ljudski republiki Koreji (rakete na kopnem in podmorniške balistične rakete), ki ogroža svetovno varnost, zlasti varnost in stabilnost v Aziji;
7. izraža obžalovanje zaradi nenehnih provokacij Demokratične ljudske republike Koreje in obsoja vse njene jedrske poskuse in testiranje raket ter njeno agresivno retoriko in sovražni govor proti ZDA, Južni Koreji in Japonski; poziva institucije EU in države članice, naj prekinejo vse oblike sodelovanja s to državo na področju jedrske tehnologije in fizike, dokler se ne odreče svojim vojaškim jedrskim programom;
8. poziva k nadaljnjemu sodelovanju z vladami ZDA, Rusije, Kitajske, Južne Koreje in Japonske, da bi zagotovile boljše usklajevanje na področju jedrskega orožja v Demokratični ljudski republiki Koreji, in sicer z uporabo dvostranskih in večstranskih forumov; poudarja, da bi lahko najnovejši razvoj dogodkov v Demokratični ljudski republiki Koreji sprožil širjenje jedrskega orožja;
9. poziva evropske organe in države članice, naj pozorno spremljajo morebitne prerazporeditve civilne jedrske tehnologije v tej državi ali prek njenih posrednikov;
10. pozdravlja oblikovanje in delo odprte delovne skupine; pozdravlja predlog za generalno skupščino OZN, naj organizira mednarodno konferenco o jedrski razorožitvi po svetu, vključno s pogajanji za morebiten zavezujoč instrument; poziva države članice, naj podprejo ta predlog, ter podpredsednico/visoko predstavnico Federico Mogherini in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pozitivno prispevata k organizaciji te konference;
11. v celoti podpira območja brez jedrskega orožja, saj pomembno prispevajo k svetu brez jedrskega orožja; meni, da bi vzpostavitev takšnega območja na Bližnjem vzhodu izboljšala obete za mir v regiji;
12. pozdravlja vlogo EU pri uresničevanju skupnega celovitega načrta ukrepanja ter stalno zavezanost podpredsednice/visoke predstavnice k temu vprašanju; meni, da bi morale te pozitivne izkušnje služiti kot zgled, kako bi bila lahko EU pomemben akter pri iskanju rešitev za velike krize po vsem svetu; poziva vse strani, naj spodbujajo še vedno precej nestabilen sporazum ter sprejmejo vse njegove zahteve;
13. poziva iranske organe, naj pokažejo preglednost, zavezanost in odprtost glede civilnega jedrskega programa, vključno z izmenjavo podatkov z mednarodnimi organizacijami, kot je IAEA;
14. meni, da morata kljub nazadovanju na konferenci o pregledu pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2015 vprašanji neširjenja in jedrske razorožitve ostati v središču mednarodne agende, ter ponovno poudarja, da je pogodba o neširjenju jedrskega orožja osnova sistema neširjenja jedrskega orožja ter prizadevanj za jedrsko razorožitev; poziva mednarodno skupnost, naj si v naslednjih pregledih pogodbe o neširjenju jedrskega orožja še naprej prizadeva za uresničitev tega cilja na realen in smiseln način; meni, da bi morala biti EU dejaven akter na tem področju, in sicer s povečanjem svojega profila kot pomemben akter v svetovnih prizadevanjih za zajezitev širjenja orožja za množično uničevanje;
15. meni, da je treba zaradi novih nastajajočih groženj in izzivov, pa tudi zaradi sprememb v mednarodnem okolju, posodobiti strategijo iz leta 2003 proti širjenju orožja za množično uničevanje in nove smernice za ukrepanje iz leta 2008;
16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, parlamentom in vladam držav članic ter generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2013)0028.