PREDLOG RESOLUCIJE o jedrski varnosti in neširjenju jedrskega orožja
19.10.2016 - (2016/2936(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Urmas Paet, Petras Auštrevičius, Dita Charanzová, Gérard Deprez, Fredrick Federley, Ivan Jakovčić, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Valentinas Mazuronis, Louis Michel, Javier Nart, Jozo Radoš, Marietje Schaake, Pavel Telička, Hilde Vautmans v imenu skupine ALDE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-1122/2016
B8-1132/2016
Resolucija Evropskega parlamenta o jedrski varnosti in neširjenju jedrskega orožja
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2010 o pogodbi o neširjenju jedrskega orožja[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2013 o priporočilih pregledne konference o pogodbi o neširjenju jedrskega orožja glede vzpostavitve območja brez orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu[2],
– ob upoštevanju strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje, ki jo je Evropski svet sprejel 12. decembra 2003,
– ob upoštevanju, da pregledna konferenca o pogodbi o neširjenju jedrskega orožja leta 2015 ni dosegla dogovora o končnem dokumentu,
– ob upoštevanju sklepov Sveta o deveti pregledni konferenci pogodbenic pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (8079/15),
– ob upoštevanju dokumentov, sprejetih na vrhu o jedrski varnosti v Washingtonu spomladi 2016,
– ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta Združenih narodov (ZN) 2310 (2016) o 20. obletnici Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT),
– ob upoštevanju izjave iz Tbilisija iz leta 1977, ki jo je soglasno sprejela parlamentarna skupščina Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE),
– ob upoštevanju izjave, ki jo je skupina G7 podala v Hirošimi na Japonskem 11. aprila 2016 o neširjenju orožja in razoroževanju,
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine ZN z dne 13. decembra 2011 o vzpostavitvi območja brez jedrskega orožja v regiji Bližnjega vzhoda (A/RES/66/61),
– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2012/422/SZVP z dne 23. julija 2012 o podpori procesu kot podlagi za vzpostavitev območja brez jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu[3],
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine ZN A/RES/70/33 z dne 7. decembra 2015 o nadaljevanju večstranskih pogajanj o jedrski razorožitvi in poročila odprte delovne skupine generalni skupščini ZN, ki je bilo sprejeto 19. avgusta 2016 (A/71/371),
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker se je varnostno okolje v sosedstvu Evropske unije zelo poslabšalo ter postalo manj predvidljivo; ugotavlja, da so grožnje konvencionalne in hibridne ter da jih ustvarjajo tako državni kot nedržavni regionalni in globalni akterji;
B. ker različni dogodki, tudi slabšanje odnosov med državami z jedrsko oborožitvijo, kot so Ruska federacija, Združene države Amerike, Indija, Pakistan in Izrael, ter nadaljnji razvoj jedrskih zmogljivosti Demokratične ljudske republike Koreje, resno ogrožajo mednarodni mir, varnost in stabilnost;
C. ker se širjenje bioloških in kemičnih oblik orožja za množično uničevanje zmanjšuje in postopoma zaustavlja z učinkovitim mednarodnim izvajanjem prepovedi in obveznosti iz Konvencije o biološkem in toksičnem orožju (BTWC) iz leta 1972 ter Konvencije o kemičnem orožju (CWC); ker širjenje jedrskega orožja in njegovih nosilcev ostaja eden izmed najbolj resnih razlogov za zaskrbljenost v svetovni skupnosti;
D. ker je januarja 2016 devet držav – Združene države Amerike, Rusija, Združeno kraljestvo, Francija, Kitajska, Indija, Pakistan, Izrael in Demokratična ljudska republika Koreja – skupaj razpolagalo z okoli 15.395 kosi jedrskega orožja, v letu 2015 pa je bilo teh kosov približno 15.850;
E. ker je prednostna naloga preprečiti terorističnim organizacijami in kateri koli dodatni državi, da bi pridobile ali uporabile jedrsko orožje, ter zmanjšati in uničiti vse jedrske arzenale in napredovati naproti svetu brez jedrskega orožja;
F. ker ni bilo napredka, kar zadeva konkretne korake v smeri jedrske razorožitve, o kateri je bil dogovor dosežen na pregledni konferenca o pogodbi o neširjenju jedrskega orožja leta 2010; ker je pregledna konferenca o pogodbi o neširjenju jedrskega orožja leta 2010 ponovno usmerila pozornost na humanitarne posledice jedrskega orožja;
G. ker je treba prednost še naprej namenjati dodatni krepitvi osrednjih ciljev neširjenja orožja in razoroževanja v okviru treh stebrov pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, in sicer neširjenja jedrskega orožja, razoroževanja in sodelovanja pri miroljubni uporabi jedrske energije;
H. ker države, ki razpolagajo z jedrskim orožjem in so podpisnice pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, posodabljajo in krepijo svojo jedrsko oborožitev in odlašajo z ukrepi za zmanjšanje ali uničenje svojega jedrskega orožja ter za omejitev svojega opiranja na vojaško doktrino odvračanja z jedrskim orožjem;
I. ker Rusija in ZDA še naprej izvajata novi sporazum o omejevanju strateškega orožja (START), ki bo prenehal veljati leta 2021; ker se Ruska federacija ni odzvala na formalni predlog ZDA za začetek pogajanj za oblikovanje dogovora, ki bi nasledil novi START, ter doslej še ni bilo pogajanj o ureditvi, ki bi nasledila novi START, in obravnavala zmanjšanje števila nestrateških in strateških kosov jedrskega orožja s ciljem njihovega uničenja;
J. ker poskusne eksplozije jedrskega orožja in/ali vsaka druga jedrska eksplozija predstavljajo grožnjo mednarodnemu miru in varnosti ter ogrožajo globalni režim jedrskega razoroževanja in neširjenja jedrskega orožja; ker je pogodba o prepovedi jedrskih poskusov najučinkovitejši formalni način prepovedi poskusov jedrskega orožja in vseh drugih jedrskih eksplozij; ker je bila 24. septembra 1996 Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT) odprta za podpis in torej leta 2016 mineva dvajset let od tega;
K. ker do decembra 2012 ni bila sklicana konferenca o vzpostavitvi območja brez jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu, kar bi bilo v skladu s soglasnim dogovorom držav podpisnic pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, doseženim na pregledni konferenci leta 2010;
L. ker je bilo zaradi oboroženega konflikta v Siriji veliko pozornosti namenjene varnosti in zaščiti jedrskega orožja ZDA, ki je nameščeno v Turčiji;
M. ker so sporazumi o nadzoru in neširjenju orožja pomemben del evropskega varnostnega sistema po koncu hladne vojne, ki sedaj izgleda vedno bolj krhek spričo ruske agresije v Ukrajini;
N. ker je 5. decembra 2015 minilo 20 let od podpisa memoranduma iz Budimpešte; ker Ukrajina spoštuje vse njegove določbe in je sprejela proaktivna stališča do vprašanj jedrskega razoroževanja in neširjenja jedrskega orožja, v nasprotju z Rusko federacijo, ki je z okupacijo dela ukrajinskega ozemlja (Krim) ter oboroženim napadom na vzhodu Ukrajine kršila svoje obveznosti; ker je v takšnih razmerah nastal nevaren precedens, ko je država, ki je v odziv na odločitev Ukrajine, da pristopi k pogodbi o neširjenju jedrskega orožja kot država brez jedrskega orožja, jamčila za njeno varnost, kršila ukrajinsko suverenost in ozemeljsko celovitost ter tako ni zgolj spodkopala in resno poškodovala verodostojnosti celotnega instrumenta, temveč tudi negativna varnostna jamstva, ki jih nudi država z jedrsko oborožitvijo, pa tudi samo pogodbo o neširjenju jedrskega orožja in idejo nadaljevanja globalnega jedrskega razoroževanja in neširjenja jedrskega orožja na podlagi mednarodnega prava in večstranskih pogodb;
O. ker je Rusija v Kaliningradu namestila rakete kratkega dosega Iskander z jedrsko zmogljivostjo, da bi tam izvajala vaje in prelete, ki vključujejo sisteme z jedrsko zmogljivostjo, in ker se je zaradi odločitve Rusije, da prekine izvajanje sporazuma o odstranjevanju plutonija in upravljanju z njim, ki ga je leta 2000 sklenila z ZDA, povečala zaskrbljenost, da se Rusija bolj opira na jedrsko orožje;
P. ker ima EU pomembno vlogo kot stran pri celovitem načrtu ukrepanja, ki je bil sklenjen z Iranom, vključno z njeno vlogo polnopravne članice skupne komisije, ki nadzira izvajanje sporazuma;
Q. ker je Demokratična ljudska republika Koreja (DLRK) 9. septembra 2016 opravila svoj peti jedrski poskus, le nekaj mesecev po poskusu 6. januarja 2016; ker je bil ta poskus, za katerega DLRK trdi, da je bil uspešen preizkus vodikove bombe, v očitnem nasprotju z njenimi obveznostmi na podlagi resolucij varnostnega sveta ZN in s skupno izjavo Južne in Severne Koreje iz leta 1992 o denuklearizaciji Korejskega polotoka, v kateri izjavljata, da državi ne bosta razvijali jedrskega orožja ali razpolagali z njim; ker širjenje kakršnega koli orožja za množično uničevanje, še zlasti pa jedrskega orožja in njegovih nosilcev, pomeni grožnjo mednarodnemu miru in varnosti; ker je DLRK leta 2003 napovedala, da bo odstopila od pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, od leta 2006 izvaja jedrske poskuse in je leta 2009 izjavila, da je razvila jedrsko orožje za odvračanje, kar pomeni, da sedaj občutno bolj ogroža svoje sosede v severovzhodni Aziji ter regionalni in mednarodni mir in varnost;
R. ker je v evropski varnostni strategiji iz leta 2003 navedeno, da je širjenje orožja za množično uničevanje morebiti največja grožnja naši varnosti, vključno z možnostjo tekme v oboroževanju z orožjem za množično uničevanje, ter da se EU zavezuje doseganju univerzalnega spoštovanju večstranskih pogodbenih režimov in krepitvi pogodb in njihovih določb o preverjanju; ker v globalni strategiji EU nikjer niso omenjeni orožje za množično uničevanje, neširjenje in nadzor orožja;
S. ker se EU med pripravami na pregledno konferenco o pogodbi o neširjenju jedrskega orožja leta 2015 na žalost ni mogla dogovoriti o skupnem stališču glede jedrske razorožitve in je prvič priznala, da se izražajo „različni pogledi“ na posledice ohranjanja jedrskega orožja, in ker pregledni konferenci leta 2015 ni uspelo sprejeti končnega dokumenta zaradi nesoglasij pri regionalnih prizadevanjih, da bi se na Bližnjem vzhodu vzpostavilo območje brez orožja za množično uničevanje;
T. ker se je EU obvezala, da bo uporabila vse razpoložljive instrumente za preprečevanje, odvračanje, ustavitev in, če je mogoče, ukinitev programov širjenja jedrskega orožja, ki povzročajo zaskrbljenost na svetovni ravni, kot je bilo to jasno izraženo v strategiji EU proti širjenju orožja za množično uničevanje, ki jo je Evropski svet sprejel 12. decembra 2003;
1. je zelo zaskrbljen zaradi slabšanja regionalne in mednarodne varnosti, ponovnega povečevanja vloge jedrskega orožja v tem okviru ter neizvajanja učinkovitih ukrepov za razoroževanje in neširjenje orožja;
2. poziva vse države z jedrskim orožjem, naj sprejmejo konkretne vmesne ukrepe za zmanjšanje nevarnosti detonacij jedrskega orožja, med drugim tako, da bi zmanjšali njegov operativni status, že nameščeno jedrsko orožje uskladiščili ter zmanjšali njegovo vlogo v vojaških doktrinah in hitro zmanjšali količino vseh vrst jedrskega orožja;
3. izraža globoko zaskrbljenost zaradi morebitnih kršitev Pogodbe o jedrskem orožju srednjega dosega;
4. podpira srečanje na vrhu o jedrski varnosti leta 2016 ter priznava, da nedovoljena trgovina z jedrskim materialom in njegova uporaba pomenita neposredno in hudo grožnjo za svetovno varnost, in z veseljem pričakuje, da bi vzpostavili popolno sledljivost in fizično varovanje vseh materialov za izdelavo jedrskega orožja;
5. pozdravlja, da je odprta delovna skupina OZN končala svoje delo glede nadaljevanja večstranskih pogajanj za jedrsko razoroževanje v skladu z resolucijo generalne skupščine OZN št. A/RES/70/33; pozdravlja priporočilo za generalno skupščino OZN iz končnega poročila odprte delovne skupine (A/71/371), ki je bilo s široko podporo sprejeto 19. avgusta 2016, in sicer da bi leta 2017 sklicali konferenco, ki bi bila odprta za vse države in kjer bi se pogajali o pravno zavezujočem instrumentu za prepoved jedrskega orožja, tako da bi ga popolnoma odpravili; se zaveda, da bo to okrepilo cilje neširjenja orožja in razoroževanja, pa tudi obveznosti iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ter pripomoglo k ustvarjanju ustreznih razmer za svetovno varnost in svet brez jedrskega orožja;
6. poziva države članice EU, naj podprejo sklic takšne konference leta 2017 in naj konstruktivno sodelujejo pri njenem delu; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Federico Mogherini in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj konstruktivno prispevata k poteku pogajalske konference leta 2017;
7. želi spomniti na 20. obletnico odprtja Pogodbe o celoviti prepovedi izvajanja jedrskih poskusov z dne 23. septembra 1996 za podpis, in poudarja, da je univerzalna, mednarodna in dejansko preverljiva tovrstna pogodba najučinkovitejši način za prepoved poskusnih eksplozij jedrskega orožja in drugih jedrskih eksplozij;
8. poziva preostale države iz priloge II k pogodbi, saj jih je treba za začetek veljavnosti pogodbe ratificirati, naj jo nujno podpišejo in/ali ratificirajo, da bo ta ključni mednarodni instrument brez odlašanja postal polno veljaven; v zvezi s tem pozdravlja sprejetje resolucije varnostnega sveta OZN št. 2310(2016);
9. izraža pohvalo za znaten napredek, ki je bil dosežen v okviru pripravljalne komisije Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov pri dopolnjevanju in izvajanju učinkovitega mednarodnega sistema spremljanja, ki, četudi pogodba ne bi začela veljati, prispeva k regionalni stabilnosti in je pomemben ukrep za povečanje zaupanja, krepi režim neširjenja jedrskega orožja in razorožitve ter prinaša dodatne znanstvene in državljanske koristi; je prepričan, da se mora pripravljalna komisija Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov za nemoteno delovanje sistema spremljanja še naprej zanašati na finančne prispevke držav;
10. poziva države z jedrskim orožjem, naj prekinejo prihodnje strateško načrtovanje, ki temelji na uporabi jedrskih zmogljivosti; poziva, da bi poglobili dialog z vsemi državami z jedrskim orožjem, da bi sledili skupnemu časovnemu načrtu za postopno zmanjšanje zalog jedrskih bojnih konic; zlasti podpira ukrepe ZDA in Rusije za zmanjšanje že nameščenega jedrskega orožja, kot je dogovorjeno v novi pogodbi START;
11. priznava, da če bi z evropskega ozemlja odstranili bojne konice jedrskega orožja kratkega dosega, taktično in podstrateško jedrsko orožje, bi to lahko pozitivno prispevalo k ustvarjanju ugodnih razmer za vzpostavljanje dodatnih območij brez jedrskega orožja, kar bi pripomoglo k izpolnjevanju obveznosti o neširjenju in razoroževanju iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja ter služilo tudi kot zgled za nadaljnje jedrsko razoroževanje;
12. pozdravlja vzpostavitev območij brez jedrskega orožja, kar je pozitiven korak v smeri sveta brez jedrskega orožja; v zvezi s tem meni, da bi bilo območje brez jedrskega orožja na Bližnjem vzhodu bistvenega pomena za trajen in celovit mir v tej regiji; glede tega izraža globoko razočaranje, da leta 2012 ni bilo konference o vzpostavitvi območja brez orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu, ki naj bi izhajala iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja;
13. podpira nadaljnja prizadevanja za okrepitev mandata Mednarodne agencije za atomsko energijo, vključno s posplošitvijo dodatnih protokolov k sporazumom o nadzornih ukrepih te agencije ter drugimi ukrepi za krepitev zaupanja;
14. meni, da je bil celoviti skupni načrt ukrepanja, poznan tudi kot jedrski dogovor z Iranom, še posebej lep dosežek večstranske diplomacije, zlasti evropske diplomacije in bi moral ne samo občutno izboljšati odnose med EU in Iranom, ampak tudi spodbujati stabilnost v vsej regiji; meni, da so zdaj za zagotavljanje doslednega in celovitega izvajanja tega dogovora odgovorne vse strani; pozdravlja ustanovitev skupne komisije, sestavljene iz predstavnikov Irana in E3/EU+3 (Kitajske, Francije, Nemčije, Ruske federacije, Združenega kraljestva in ZDA skupaj s podpredsednico Komisije/visoko predstavnico); popolnoma podpira podpredsednico Komisije/visoko predstavnico v njeni vlogi koordinatorice skupne komisije, ustanovljene v okviru celovitega skupnega načrta ukrepanja, ter meni, da je še vedno bistvenega pomena dosledno in celovito izvajanje tega načrta;
15. obsoja zadnje jedrske poskuse, ki jih je opravila Demokratična ljudska republika Koreja (DLRK), in njene zavrnitve različnih resolucij varnostnega sveta OZN, vključno z najnovejšo z dne 2. marca 2016 (2070); poziva DLRK, naj se vzdrži nadaljnjih provokativnih ukrepov in naj popolnoma, preverljivo in nepovratno ustavi svoje jedrske in balistične programe ter opusti vse s tem povezane dejavnosti ter naj nemudoma izpolni vse svoje mednarodne obveznosti, vključno z resolucijami varnostnega sveta OZN in sveta guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo in drugimi mednarodnimi standardi za razoroževanje in neširjenje orožja ter naj se vrne za pogajalsko mizo; poziva DLRK, naj nemudoma podpiše in ratificira Pogodbo o celoviti prepovedi izvajanja jedrskih poskusov; ponovno izraža željo, da bi jedrsko vprašanje DLRK rešili po diplomatski in politični poti; poziva Kitajsko, naj v vlogi stalne članice varnostnega sveta OZN izvaja stalen pritisk na to državo;
16. pozdravlja vključitev klavzul o neširjenju orožja za množično uničevanje v sporazume med EU in tretjimi državami ter v akcijske načrte; poudarja, da je treba take ukrepe brez izjeme izvajati v vseh državah partnericah EU;
17. pozdravlja predstavitev globalne strategije EU ter poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj kot spremljevalni ukrep posodobi in razširi strategijo EU iz leta 2003 proti širjenju orožja za množično uničevanje in nove smernice za ukrepanje iz leta 2009, ob upoštevanju zgoraj opisanih vprašanj in težav, s čimer naj bi EU postala gonilna sila pri krepitvi in nadaljevanju večstranskih sporazumov o jedrskem razoroževanju in neširjenju orožja;
18. pozdravlja nepretrgano zavezanost omenjenim temam prek dialoga s konzorcijem EU za neširjenje orožja ter drugimi organizacijami civilne družbe in možganskimi trusti, ter poziva konzorcij EU za neširjenje orožja, naj razširi svoj program ter v enaki meri vključi tudi razmisleke o razoroževanju;
19. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje državam članicam, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju OZN, visokemu komisarju OZN za razorožitev, Organizaciji pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov in generalnemu direktorju Mednarodne agencije za atomsko energijo.