PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v severnem Iraku/Mosulu
24.10.2016 - (2016/2956(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Javier Nart, Petras Auštrevičius, Beatriz Becerra Basterrechea, Dita Charanzová, Marielle de Sarnez, Gérard Deprez, José Inácio Faria, María Teresa Giménez Barbat, Marian Harkin, Ivan Jakovčić, Alexander Graf Lambsdorff, Valentinas Mazuronis, Louis Michel, Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Carolina Punset, Marietje Schaake, Jasenko Selimovic, Hannu Takkula, Pavel Telička, Ramon Tremosa i Balcells, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Paavo Väyrynen, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk) v imenu skupine ALDE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-1159/2016
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju Deklaracije OZN o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,
– ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1984,
– ob upoštevanju vodilnih načel OZN o notranji razseljenosti iz leta 1998,
– ob upoštevanju izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice Navi Pillay z dne 16. junija 2014, v kateri je obsodila izvensodne usmrtitve, ki jih je izvršila skupina ISIL, in izrazila stališče, da te usmrtitve skoraj zagotovo sodijo med vojna hudodelstva,
– ob upoštevanju izjave generalne podsekretarke OZN in izvršne direktorice Agencije OZN za ženske Phumzile Mlambo-Ngcuka, v kateri je izrazila posebno zaskrbljenost nad varnostjo žensk in deklet v Iraku, zlasti na območjih, ki jih obvladuje ISIS/Daiš,
– ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN o Iraku, zlasti resolucij št. 2299 (2016) in 2249 (2015), v katerih so obsojeni nedavni teroristični napadi ISIS/Daiša,
– ob upoštevanju resolucije št. 2091 (2016) o tujih borcih v Siriji in Iraku, ki jo je 27. januarja 2016 sprejela parlamentarna skupščina Sveta Evrope,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Iraku[1], z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Iraku in Siriji[2] ter z dne 12. februarja 2015 o humanitarni krizi v Iraku in Siriji[3],
– ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini po drugem Svetu za sodelovanje EU-Irak v okviru sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker se je pred kratkim začela operacija za osvoboditev mesta Mosul, ki je pod nadzorom ISIS/Daiš; ker bi lahko ofenziva povzročila zelo zaskrbljujoče humanitarne razmere; ker sanacija severnega Iraka in vrnitev razseljenih prebivalcev nista mogoči, če pomembni vojaški akterji, ki se bojujejo proti ISIS, in celotna mednarodna skupnost ne obravnavajo vseh nerešenih sporov v zvezi z notranjimi mejami, to pa ogroža nadaljnji obstoj ranljivih manjšin na tem območju; ker je severni Irak že dolgo domovina etničnih in verskih manjšin ter so zanj kljub obdobjem nasilja in pregona značilni pluralizem, stabilnost in sodelovanje med skupnostmi;
B. ker je Mosul že dolgo časa večetnično mesto, v katerem sunitsko-arabska večina živi bok ob boku s Kaldejci, sirskimi kristjani in Asirci, Kurdi, jazidi in Turkmenci; ker je tudi zgodovina okolice mesta polna etnične in verske raznolikosti, z velikim deležem kristjanov na Ninivskih nižinah, jazidi v gorovju Sindžar in muslimanskimi Turkmenci v mestu Tal Afar;
C. ker je Evropski parlament 4. februarja 2016 ugotovil, da ISIS/Daiš izvaja genocid nad kristjani in jazidi ter drugimi verskimi in etničnimi manjšinami, ki se ne strinjajo z njegovo razlago islama, in da je mogoče to preganjanje, grozodejstva in mednarodne zločine opredeliti kot vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost;
D. ker je Parlament skupaj s Svetom Evrope, zunanjim ministrstvom ZDA, kongresom ZDA, parlamentom Združenega kraljestva, avstralskim parlamentom in drugimi državami in institucijami priznal, da grozodejstva, ki jih izvaja ISIS/Daiš nad verskimi in etničnimi manjšinami v Iraku, vključujejo vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in genocid;
E. ker je bilo po podatkih Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) od leta 2014 približno 3,3 milijona Iračanov prisiljenih zapustiti svoje domove zaradi vojne, v Mosulu pa je več kot 1,5 milijona ljudi v neposredni nevarnosti razseljevanja, kar je neposredna posledica operacije za ponovno zavzetje območja;
F. ker ima urad UNHCR odprtih pet taborišč in lahko nudi zatočišče 45.000 ljudem, ki bežijo iz Mosula in okoliških območij, organizacija pa namerava imeti v prihodnjih tednih odprtih 11 taborišč z zmogljivostjo za 120.000 oseb, če bo lahko pridobila zemljišče na varnih območjih stran od frontnih črt; ker ima urad UNHCR za odziv na razmere v Mosulu trenutno nekaj čez 38 % potrebnih sredstev; ker je financiranje nujno ne le za začetne priprave, ampak tudi za odzivanje na obsežno razseljevanje, ki lahko traja vso zimo;
G. ker so otroci v Mosulu in okolici še posebej ranljivi ter jim grozijo smrt in poškodbe zaradi spopadov, pa tudi spolno nasilje, ugrabitve ali novačenje oboroženih skupin;
H. ker ima Evropska unija bistveno vlogo v svetovni koaliciji proti ISIS/Daišu v Iraku, saj zagotavlja humanitarno pomoč in pomoč za stabilizacijo; ker je EU Iraku do sedaj zagotovila 134 milijonov EUR v humanitarni pomoči, od tega pa je namenila 50 milijonov EUR za mesto Mosul;
I. ker je Parlament poudaril pomembno vlogo mednarodne skupnosti, ki v skladu z mednarodnim pravom zagotavlja zaščito in pomoč, vključno z vojaško zaščito in pomočjo, vsem tistim, ki so tarča ISIS/Daiša in drugih terorističnih organizacij na Bližnjem vzhodu, kot so etnične in verske manjšine, poudaril pa je tudi pomen udeležbe teh ljudi v prihodnjih trajnih političnih rešitvah;
J. ker se vojaška operacija proti ISIS/Daišu v severnem Iraku izvaja v okviru skupne misije nacionalne varnosti, ki združuje iraške varnostne sile, pešmerge kurdske regionalne vlade in lokalne varnostne sile; ker svetovna koalicija zagotavlja svetovanje ter zračno in obveščevalno podporo;
K. ker bi ohranjanje identitete in zagotavljanje varnostne zaščite skupnosti severnega Iraka v okviru Zvezne Republike Irak obnovila in ohranila temeljne človekove pravice avtohtonih prebivalcev te regije, vključno z njihovimi lastninskimi pravicami;
L. ker člen 2 iraške ustave zagotavlja polne verske pravice vseh posameznikov do svobode verskega prepričanja in prakse;
M. ker je v sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom, zlasti v členu o človekovih pravicah, poudarjeno, da se mora politični dialog med EU in Irakom usmeriti v človekove pravice in krepitev demokratičnih institucij;
1. ostro obsoja nasilje in množične usmrtitve, ki jih v Iraku izvaja ISIS/Daiš; je zelo zaskrbljen zaradi stalnih poročil o tem, da ISIS/Daiš uporablja otroke, ostarele, ženske in ranljive osebe kot ščit v sedanji operaciji za osvoboditev severnega Iraka; ostro obsoja razseljenost na tisoče Iračanov, vključno z etničnimi in verskimi manjšinami, ki živijo v severnem Iraku; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da ISIS/Daiš še vedno napada kristjane (Kaldejce, sirske kristjane, Asirce, melkite in Armence), jazide, Turkmence, šiite, Šabake, Sabejce, kakajce in sunite, da bi iztrebila vse verske in etnične manjšine z območij, ki jih ima pod nadzorom;
2. poudarja, da je treba med vojaškimi operacijami v Mosulu in okolici zaščititi civiliste;
3. priznava pravico iraške vlade, da brani svoje suvereno ozemlje; poziva iraške varnostne sile, naj ravnajo v skladu z mednarodnim in nacionalnim pravom in upoštevajo zaveze Iraka iz mednarodnih sporazumov o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah;
4. poziva Evropsko unijo, Združene narode in celotno mednarodno skupnost, naj med operacijami za osvoboditev, ki trenutno potekajo v številnih regijah Iraka, še naprej podpirajo iraško vlado s humanitarno in vojaško pomočjo; pozdravlja 50 milijonov EUR v humanitarni pomoči, ki jih je Evropska unija namenila regiji Mosul, ki se sooča z izredno humanitarno katastrofo brez primere;
5. poudarja pomen, ki ga ima Mosul za ves Irak, ter poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo, da bodo v novi upravi Mosula zastopane manjšine; meni, da bo vračanje beguncev in notranje razseljenih oseb odvisno od stabilnosti nove uprave; poudarja, da imajo etnične in verske manjšine legitimno pravico do sodelovanja v političnem življenju in da se jim morajo vrniti lastninske pravice;
6. poziva iraško vlado in kurdsko regionalno vlado, pa tudi EU in njene države članice, mednarodno skupnost in mednarodne akterje, naj zagotovijo ozemeljsko celovitost in varnost Ninivske nižine;
7. poziva vse akterje, ki se v Iraku borijo proti ISIS/Daišu, naj oblikujejo trajno, dolgoročno in vključujoče politično sodelovanje in dialog, da bi Iraku zagotovili temelje brez radikalnih in ekstremističnih gibanj; poziva EU in njene države članice, svetovno koalicijo za boj proti ISIS/Daišu, mednarodno skupnost in mednarodne akterje, naj sodelujejo z nacionalnimi in regionalnimi vladami Republike Irak za trajno varnostno rešitev v Ninivski nižini, mestu Tal Afar in Sindžar;
8. poziva Evropsko unijo, Organizacijo združenih narodov in celotno mednarodno skupnost, naj sodelujejo z nacionalnimi in regionalnimi vladami Republike Irak pri spremljanju ponovnega vključevanja vseh Iračanov ter etničnih in verskih manjšin, ki so bili razseljeni; meni, da bi se lahko na izjemni izziv nudenja začasne zaščite milijonom beguncev zaradi konflikta v Siriji in Iraku odzvali tudi z varnimi območji, ki so pod zaščito sil OZN;
9. poudarja, da je treba spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine, tudi svobodo izražanja, tiska ter digitalno svobodo; meni, da imajo po izkoreninjenju ISIS/Daiša uravnoteženi mediji v Iraku in vseh njegovih regijah bistven pomen za spodbujanje miru in boj proti vsem radikalnim ideologijam;
10. poziva vse regionalne akterje, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi ustavili vse dejavnosti javnih in zasebnih organov, ki so namenjene širjenju skrajnih islamističnih ideologij; poziva EU, naj spodbudi regionalni dialog o težavah na Bližnjem vzhodu in vanj vključi vse pomembne strani, zlasti Iran, Saudovo Arabijo in Turčijo; priznava da je Iran v Iraku odločilno prispeval k boju proti ISIS/Daiš, saj je ustavil njegovo napredovanje in ponovno pridobil ozemlja, ki so bila pod nadzorom džihadskega terorizma;
11. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, vladi in predstavniškemu svetu Iraka, regionalni vladi Kurdistana, vladi Turčije, generalnemu sekretarju Združenih narodov in Svetu Združenih narodov za človekove pravice.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0171.
- [2] Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0027.
- [3] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0040.