PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v severnem Iraku/Mosulu
24.10.2016 - (2016/2956(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Lars Adaktusson, Cristian Dan Preda, Elmar Brok, Esther de Lange, György Hölvényi, Michèle Alliot-Marie, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska v imenu skupine PPE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-1159/2016
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Iraku[1], 18. septembra 2014 o razmerah v Iraku in Siriji ter ofenzivi Islamske države, vključno s preganjanjem manjšin[2], zlasti njenega odstavka 4, 27. novembra 2014 o Iraku: ugrabitve žensk in slabo ravnanje z njimi[3], 12. februarja 2015 o humanitarni krizi v Iraku in Siriji, zlasti v zvezi z Islamsko državo[4], zlasti njenega odstavka 27, 12. marca 2015 o nedavnih napadih in ugrabitvah, zlasti Asircev, ki jih izvaja ISIS/Daiš na Bližnjem vzhodu[5], zlasti njenih odstavkov 2, 5 in 8, 12. marca 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2013 ter politiki Evropske unije na tem področju[6], zlasti njenih odstavkov 129 in 211, 12. marca 2015 o prednostnih nalogah Evropske unije za Svet OZN za človekove pravice v letu 2015[7], zlasti njenih odstavkov 66 in 67, 30. aprila 2015 o uničenih kulturnih znamenitostih po akcijah organizacije ISIS/Daiš[8], 30. aprila 2015 o preganjanju kristjanov po svetu, zlasti v zvezi s pobojem študentov v Keniji, ki ga je izvedla teroristična skupina Al Šabab[9] in 4. februarja 2016 o sistematičnih množičnih pobojih verskih manjšin, ki jih izvaja ISIS[10], zlasti njenih odstavkov 11, 12 in 14,
– ob upoštevanju Sklepov Sveta z dne 23. maja 2016 o regionalni strategiji EU za Sirijo in Irak ter za odziv na grožnjo skupine Daiš, 14. decembra 2015 o Iraku, 16. marca 2015 o regionalni strategiji EU za Sirijo in Irak ter za odziv na grožnjo skupine ISIL/Daiš, 20. oktobra 2014 o krizi v zvezi z ISIL/Da'esh v Siriji in Iraku, 30. avgusta 2014 o Iraku in Siriji, 14. aprila 2014 in 12. oktobra 2015 o Siriji ter 15. avgusta 2014 o Iraku,
– ob upoštevanju, med drugim, smernic EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja, smernic EU o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava, smernic EU glede nasilja nad ženskami in boja proti vsem vrstam diskriminacije proti njim, smernic za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja, smernic EU o otrocih v oboroženih spopadih, smernic EU za uveljavljanje in varstvo otrokovih pravic in smernic EU o človekovih pravicah – svobodi izražanja na spletu in drugje,
– ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Iraku in Siriji,
– ob upoštevanju resolucije št. 2091 (2016) o tujih borcih v Siriji in Iraku, ki jo je 27. januarja 2016 sprejela parlamentarna skupščina Sveta Evrope,
– ob upoštevanju nedavnih resolucij varnostnega sveta OZN o Iraku, zlasti resolucij št. 2299 (2016) in 2249 (2015), ki obsoja nedavne teroristične napade ISIS/Daiša,
– ob upoštevanju mnenja Odbora OZN za odpravo rasne diskriminacije o poročilu Iraka (Consideration of the report submitted by Iraq) z dne 2. oktobra 2013, sklepnih ugotovitev Odbora OZN za pravice otroka o poročilu Iraka (Concluding observations on the report by Iraq) z dne 3. marca 2015, sklepnih ugotovitev Odbora OZN o prisilnih izginotjih o poročilu Iraka (Concluding observations on the report submitted by Iraq) z dne 13. oktobra 2015, sklepnih ugotovitev Odbora OZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice o poročilu Iraka (Concluding observations on the report by Iraq) z dne 27. oktobra 2015 in sklepnih ugotovitev Odbora OZN za človekove pravice o Iraku (Concluding Observations on Iraq) z dne 3. decembra 2015,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker se je začela operacija za osvoboditev Mosula izpod oblasti ISIS/Daiša in ker bi lahko nerešeni spori glede notranjih meja v severnem Iraku, če jih vojaški akterji, ki se bojujejo proti ISIS/Daišu, in celotna mednarodna skupnost ne bodo rešili, preprečili obnovo območja in repatriacijo razseljenih prebivalcev, kar bi ogrozilo prihodnji obstoj ranljivih manjšin na tem območju;
B. ker so Ninivska nižina, Tal Afar in Sindžar, pa tudi širša regija, domovina prednikov kristjanov (Kaldejcev, sirskih kristjanov in Asircev), jazidov, sunitov in šiitskih Arabcev, Kurdov, Šabakov, Turkmencev, kakajcev, sabejcev in mandejcev, pa tudi drugih, kjer so vse do začetka tega stoletja in okupacije ISIS/Daiša, ki je leta 2014 zavzel skoraj celotno regijo, ter kljub obdobjem zunanjega nasilja in preganjanja, stoletja živeli v duhu splošnega pluralizma, stabilnosti in sodelovanja skupnosti;
C. ker je bilo leta 2003 v Iraku preko 1,5 milijona kristjanov, danes pa je njihovo število padlo na 200.000–350.000, mnogi med njimi pa živijo v revščini in negotovosti;
D. ker je bila prisotnost kristjanov in drugih manjšin v Iraku in širšem Bližnjem vzhodu tradicionalno družbeno zelo pomembna, saj so pomembno prispevali k politični stabilnosti, izginotje teh manjšin pa bo še bolj destabiliziralo regijo;
E. ker je Parlament 4. februarja 2016 ugotovil, da ISIS/Daiš izvaja genocid nad kristjani in jazidi ter drugimi verskimi in etničnimi manjšinami, ki se ne strinjajo z njegovo razlago islama, in da je mogoče to preganjanje, grozodejstva in mednarodne zločine opredeliti kot vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost;
F. ker je Parlament skupaj s Svetom Evrope, zunanjim ministrstvom in kongresom ZDA, parlamentom Združenega kraljestva, avstralskim parlamentom ter drugimi državami in institucijami ugotovil, da grozodejstva, ki jih ISIS/Daiš izvaja nad verskimi in etničnimi manjšinami v Iraku, vključujejo vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in genocid;
G. ker je Parlament mednarodno skupnost in njene države članice, vključno z EU in njenimi državami članicami, pozval, naj vsem, ki so bili prisiljeni zapustiti svojo domovino ali prisilno razseljeni, zagotovi potrebne varnostne pogoje in možnosti, da čim prej uveljavijo svojo pravico do vrnitve v domovino, kot je določena v členu 12 Splošne deklaracije o človekovih pravicah in členu 17 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, da ohranijo svoj dom, zemljo in lastnino, pa tudi cerkve, verske in kulturne spomenike, in jim omogočijo varno in dostojno življenje in prihodnost ter da kot enakopravni državljani v celoti sodelujejo v socialni, gospodarski, kulturni in politični resničnosti lastne države;
H. ker bi z osvoboditvijo severnega Iraka izpod oblasti ISIS/Daiša lahko prišlo do ponovnega povečanja razseljevanja in okrepljenih migracijskih tokov, kar bi po navedbah verskih voditeljev najverjetneje privedlo do dokončne izselitve kristjanov, če ne bodo potekale usklajene humanitarne dejavnosti, ki bodo vključevale verske organizacije za pomoč;
I. ker je Parlament poudaril pomembno vlogo, ki jo ima mednarodna skupnost pri zagotavljanju zaščite in pomoči, tudi vojaške, v skladu z mednarodnim pravom vsem tistim, ki so tarča ISIS/Daiša in drugih terorističnih organizacij na Bližnjem vzhodu, na primer etničnim in verskim manjšinam, ter pomen politične udeležbe teh ljudi v trajnih prihodnjih političnih rešitvah;
J. ker je Parlament izpostavil, kako pomembno je ponuditi varno zatočišče Kaldejcem, sirskim kristjanom, Asircem in drugim ogroženim prebivalcem iraške Ninivske nižine, kjer že od nekdaj živijo in mirno sobivajo številne etnične in verske manjšine;
K. ker je v resoluciji generalne skupščine Organizacije združenih narodov 60–/1 (2005) zapisano, da je vsaka država odgovorna za zaščito svojega prebivalstva pred genocidom, vojnimi zločini, etničnim čiščenjem in zločini proti človečnosti;
L. ker člen 2 iraške ustave zagotavlja polne verske pravice vseh posameznikov do svobode verskega prepričanja in prakse;
M. ker člen 125 iraške ustave zagotavlja upravne, politične, kulturne in izobraževalne pravice različnih narodnosti, kot so Turkmenci, Kaldejci, Asirci in vse druge skupine;
N. ker vojaški akterji v sodelovanju z iraškimi varnostnimi silami, pešmergami kurdske regionalne vlade in lokalnimi staroselskimi varnostnimi silami z nacionalno-varnostno nalogo še naprej potiskajo nazaj ISIL v severnem Iraku;
O. ker se z repatriacijo staroselskih skupnosti Ninivske nižine, Tal Afarja in Sindžarja v domove njihovih prednikov in gospodarsko oživitvijo teh skupnosti na način, ki raznolikim etničnim in verskim skupnostim zagotavlja možnost za razcvet, krepita stabilnost Iraka in varnostni interesi mednarodne skupnosti;
P. ker bi lokalna samoopredelitev in varnostna zaščita skupnosti Ninivske nižine, Tal Afarja in Sindžarja v okviru zvezne republike Irak ponovno vzpostavila in ohranjala temeljne človekove pravice, tudi lastninske pravice, staroselskih prebivalcev te regije;
Q. ker je več krščanskih (Kaldejcev, sirskih kristjanov in Asircev), jazidskih in turkmenskih voditeljev izrazilo podporo avtonomni upravni regiji, ki bi vključevala Ninivsko nižino, Tal Afar in Sindžar;
R. ker je iraški predsednik vlade Haider Al Abadi 15. aprila 2015 izjavil, da bo država razpadla, če ne bo prišlo do decentralizacije, in da sam ne vidi ovir za decentralizacijo;
1. podpira iraško republiko in njene prebivalce pri priznavanju politično, socialno in gospodarsko uspešne in trajnostne pokrajine na območju Ninivske nižine, Tal Afarja in Sindžarja, ki bo skladna z zakonitim izrazom samoopredelitve staroselskega prebivalstva tega območja;
2. poudarja, da bi morala biti prednostna naloga iraške vlade uresničiti pravico do vrnitve razseljenih staroselskih prebivalcev, od katerih so mnogi razseljeni po Iraku, v domovino njihovih prednikov na Ninivski nižini, Tal Afarju in Sindžarju, kar bi morala podpreti tudi EU, vključno z njenimi državami članicami, in mednarodna skupnost;
3. poudarja, da bi morali staroselskim prebivalcem Ninivske nižine, Tal Afarja in Sindžarja ob vrnitvi v domovino ter ob podpori vlade iraške republike in kurdske regionalne vlade v celoti povrniti njihove temeljne človekove pravice, vključno z lastninskimi pravicami, ki bi morale imeti prednost pred uveljavljanjem lastninskih pravic vseh drugih;
4. poudarja, da imajo staroselske skupnosti Ninivske nižine, Tal Afarja in Sindžarja, tj. kristjani (Kaldejci, sirski kristjani in Asirci), jazidi, Turkmenci in drugi, pravico do varnosti, zaščite in samoopredelitve v okviru zvezne strukture iraške republike;
5. poziva iraško vlado in kurdsko regionalno vlado, pa tudi EU in njene države članice, mednarodno skupnost in mednarodne akterje, naj zagotovijo ozemeljsko celovitost in zaščito Ninivske nižine, Tal Afarja in Sindžarja;
6. poziva iraško vlado in njene mednarodne partnerje, naj si za prednostno nalogo zastavijo mirno rešitev vprašanj, povezanih s spornimi notranjimi mejami v iraški republiki;
7. poziva EU in njene države članice, svetovno koalicijo za boj proti ISIS/Daišu, mednarodno skupnost in mednarodne akterje, naj sodelujejo z nacionalnimi in regionalnimi vladami iraške republike, da bi zagotovile trajnostno rešitev varnostnih razmer v Ninivski nižini, Tal Afarju in Sindžarju;
8. poziva EU in njene države članice ter Organizacijo združenih narodov in njene države članice, naj sodelujejo z nacionalnimi in regionalnimi vladami iraške republike ter z vsemi ustreznimi nacionalnimi ali mednarodnimi akterji, da bi nadzorovali mirno ponovno vključitev staroselskih prebivalcev, ki so sedaj notranje razseljeni, begunci ali prosilci za azil v drugih državah, v domovino njihovih prednikov v Ninivski nižini, Tal Afarju in Sindžarju;
9. poziva EU in njene države članice ter Organizacijo združenih narodov in njene države članice, naj sodelujejo z nacionalnimi in regionalnimi vladami iraške republike, tudi s kurdsko regionalno vlado, da Ninivska nižina, Tal Afar in Sindžar ne bi bila več sporna ozemlja in bi jih lahko politično zastopali staroselski prebivalci in skupnosti te regije; poudarja, da je treba strokovno zgraditi zmogljivosti prihodnje uprave Ninivske nižine, Sindžarja in Tal Afarja, in poudarja, da morajo EU, njene države članice in mednarodna skupnost zagotoviti posebno usposabljanje;
10. spodbuja EU in njene države članice ter mednarodno skupnost, naj podprejo iraško vlado pri izvajanju odločitve o vzpostavitvi pokrajine Ninivske nižine, v skladu s sklepom vlade z dne 21. januarja 2014, in pri nadaljnji decentralizaciji, in sicer tudi z vzpostavitvijo pokrajin Tal Afar in Sindžar, ter podprejo uprave novih pokrajin pri uresničevanju njihovega polnega potenciala, skladno z zakonitim izrazom samoopredelitve njihovih staroselskih prebivalcev;
11. spodbuja države članice EU, naj na seznam sil, ki lahko prejemajo pomoč, vključijo tudi lokalne varnostne sile; meni, da bi morale lokalne varnostne sile vključevati lokalne sile, ki si prizadevajo za zaščito zelo ranljivih etničnih in verskih manjšinskih skupnosti v Ninivski nižini, Tal Afarju in Sindžarju, pa tudi drugod, pred grožnjo džihadističnega salafizma; poziva države članice EU, naj lokalnim varnostnim silam zagotovijo opremo za dolgoročno zaščito njihovih domov;
12. poziva iraško vlado, naj s podporo EU in njenih držav članic zagotovi sredstva za odstranjevanje min na področjih, ki jih je prej zasedal ISIS/Daiš, in sodeluje z lokalnimi sveti, ki zastopajo manjšine, da bi zagotovili delujoče usklajevanje in se izognili zamudam, ki bi preprečile vračanje beguncev in notranje razseljenih oseb;
13. poziva EU, njene države članice in mednarodno skupnost, naj okrepijo prizadevanja za reševanje humanitarnih izzivov, s katerimi se sooča iraško prebivalstvo, zlasti otroci, starejši, nosečnice in druge ranljive osebe, ter poziva vse udeležene strani, naj zagotovijo neovirano dostavo humanitarne pomoči; poudarja, da je med operacijo osvoboditve v Ninivski nižini potrebna obsežna humanitarna dejavnost; ponavlja, kako pomembno je, zlasti za razseljene etnične in verske manjšine, da se v usklajeno humanitarno dejavnost vključijo verske organizacije za pomoč;
14. poudarja, kako pomemben je Mosul za celoten Irak, in poziva iraško vlado, naj zagotovi zastopanost manjšin v novi upravi Mosula; meni, da bo vračanje beguncev in notranje razseljenih oseb odvisno od stabilnosti nove uprave; poudarja, da imajo manjšine zakonito pravico do političnega udejstvovanja in povrnitve lastninskih pravic; meni, da obstaja velika potreba po uravnoteženih medijih, ki bi spodbujali mir in se zoperstavili nadaljnji širitvi džihadistične salafistične ideologije, po tem ko bo odpravljena okupacija ISIS/Daiša v Mosulu; poziva k podpori projektov, ki spodbujajo zmerne medije in se borijo proti sovražnemu govoru;
15. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, vladi in predstavniškemu svetu Iraka, regionalni vladi Kurdistana in generalnemu sekretarju Združenih narodov.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0171.
- [2] Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0027.
- [3] Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0066.
- [4] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0040.
- [5] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0071.
- [6] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0076.
- [7] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0079.
- [8] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0179.
- [9] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0178.
- [10] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0051.