PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Mosulu/severnem Iraku
24.10.2016 - (2016/2956(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Bodil Valero, Barbara Lochbihler, Alyn Smith, Ernest Maragall, Jean Lambert, Rebecca Harms v imenu skupine Verts/ALE
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti resolucij z dne 12. februarja 2015[1], 27. novembra 2014[2], 18. septembra 2014[3] in 17. julija 2014[4],
– ob upoštevanju izjave podpredsednice/visoke predstavnice Federice Mogherini na skupni tiskovni konferenci po drugem Svetu za sodelovanje EU-Irak v okviru sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom z iraškim zunanjim ministrom Ibrahimom Al Džafarijem z dne 18. oktobra 2016,
– ob upoštevanju izjave posebnega poročevalca OZN o človekovih pravicah notranje razseljenih oseb Chaloke Beyana z dne 19. oktobra 2016;
– ob upoštevanju poročila organizacije Amnesty International z naslovom Punished for Daesh’s crimes: Displaced Iraqis abused by militias and government forces (Kaznovani za zločine Daiša: milice in vladne sile zlorabile razseljene Iračane) z dne 18. oktobra 2016,
– ob upoštevanju vodilnih načel OZN o notranji razseljenosti iz leta 1948,
– ob upoštevanju mednarodnih konvencij OZN, predvsem mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, ženevske konvencije za zaščito civilnih oseb v času vojne (2. del), dodatnega protokola k ženevskim konvencijam z dne 12. avgusta 1949 o zaščiti žrtev mednarodnih oboroženih spopadov (Protokol 1), dodatnega protokola k ženevskim konvencijam z dne 12. avgusta 1949 o zaščiti žrtev oboroženih spopadov, ki nimajo mednarodnega značaja (Protokol II) ter konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju,
– ob upoštevanju srečanja ministrov za stabilizacijo Mosula, ki je bilo v Parizu 20. oktobra 2016 in kjer so se zbrali 22 držav, OZN, EU in Arabska liga ter sta mu skupaj predsedovali Francija in Irak, da bi oblikovali načrt za zaščito civilistov, razdelili pomoč in obravnavali vprašanja o upravljanju z območji, osvobojenimi izpod nadzora Islamske države,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker se je 17. oktobra 2016 začel prvi vojaški napad za ponovni zavzem Mosula iz rok Islamske države, ki mesto nadzoruje že od leta 2014, v njem pa naj bi bilo ujetih okoli milijon civilistov; ker je Mosul zadnje večje urbano središče v Iraku pod nadzorom Islamske države, približno petkrat večji od drugih mest, ki jih je zavzela, poskus njegove osvoboditve pa bo verjetno največja bitka v Iraku od invazije pod vodstvom ZDA leta 2003;
B. ker je osvoboditev Mosula ključni trenutek za prihodnost številnih avtohtonih prebivalcev regije, zlasti skupin, kot so kristjani (Kaldejci, sirski kristjani, Asirci), jazidi, Turkmenci, Šabaki, kakajci in šiiti;
C. ker je EU del koalicije, ki zagotavlja humanitarno in stabilizacijsko pomoč, in je Iraku do zdaj zagotovila 134 milijonov EUR v humanitarni pomoči, od tega pa je namenila 50 milijonov EUR za Mosul;
D. ker je Islamska država odrezala Mosul, drugo največje in nekoč najbolj raznoliko iraško mesto, od zunanjega sveta, onemogočila satelitsko televizijo, prepovedala internet, glasbo, filme, knjige in vse, kar nasprotuje uradnemu militantnemu stališču ter omejila uporabo avtomobilov na svoje pripadnike, nedavno pa je poskušala meščanom zaseči tudi mobilne telefone; ker prebivalci, ki jim je nedavno uspelo pobegniti iz mesta, poročajo, da ljudje v mestu stradajo in obupano čakajo na osvoboditev;
E. ker je OZN, ki deluje prek Urada za usklajevanje humanitarnih aktivnosti, do zdaj registrirala več kot 5000 notranje razseljenih oseb, vendar svari, da bi lahko v prihodnjih dneh pobegnilo do milijona ljudi, kar bi privedlo do resne humanitarne krize;
F. ker je v boju proti Islamski državi vključenih več deset tisoč vojakov, medtem ko naj bi se v Mosulu in njegovi okolici nahajalo skoraj 6000 bojevnikov Islamske države; ker je vojaško zavezništvo sestavljeno iz iraških vladnih enot, kurdskih pešmerg, vojakov iz mednarodne koalicije (Američani in nekaj Francozov) in šiitskih milic ter lokalnih sunitskih plemenskih bojevnikov in nekaj deset drugih manjših milic, ki so jih deloma izurili Turki; ker naj bi do padca Mosula preteklo več tednov, če ne celo mesecev;
G. ker sta prisotnost turških enot v severnem Iraku in vztrajanje predsednika Erdogana, da Turčija mora sodelovati pri ponovni osvojitvi Mosula, povečala napetosti med etničnimi in verskimi skupinami v regiji;
H. ker kljub dogovoru, da šiitska milica Hašd Al Šabi in kurdski pešmerga ostanejo na obrobju mesta, zaradi vpletenosti tako velikega števila akterjev obstaja nevarnost, da bo izvajanje strukture poveljevanja in načrtov za stabilizacijo po konfliktu izredno težavno; ker vse udeležene strani niso dosegle političnega dogovora o upravljanju mesta po konfliktu in o njegovi obnovi, bi lahko to povzročilo napetosti takoj po koncu bojev, hkrati pa bo to test, kako močna je iraška osrednja vlada;
I. ker ima oboroženi konflikt v Iraku uničujoč učinek na civiliste; ker je Islamska država na ozemlju pod svojim nadzorom zagrešila hudodelstva po mednarodnem pravu, vključno z vojnimi hudodelstvi in hudodelstvi zoper človečnost, ter bombardirala in drugače napadala druge kraje v Iraku;
J. ker so od leta 2014 iraške vladne sile, pešmerga in milice prisilno razselili več deset tisoč Iračanov, med katerimi se številni ne smejo vrniti v svoje domove, domnevno zaradi varnostnih razmer, ali pa so jim arbitrarno in diskriminatorno omejili svobodo gibanja; ker so pogosto zaprti v taboriščih, kjer imajo malo možnosti, da bi se sami preživljali ali dostopali do bistvenih storitev;
K. ker so varnostne sile ali milice v preteklosti zajele na tisoče mož in dečkov, ki so bežali iz ozemlja Islamske države, na podlagi suma, da so povezani z njo, nekatere med njimi so zunajsodno usmrtile, usoda drugih pa ostaja neznana, čeprav zaskrbljenost za njihova življenja in varnost ostaja;
L. ker predvsem šiitske milice, vplete v zlorabe, že dolgo uživajo podporo iraških organov, ki so jim zagotavljali finančno podporo in orožje, dokler jih niso uradno vključili v iraške sile februarja 2016;
M. ker ne bi smeli spregledati odgovornosti vlade za te kršitve; ker so se poleg tega iraška sodišča v preteklosti pogosto zanašala na izsiljena priznanja, da bi obtožence z resnimi obtožbami obsodila v očitno nepoštenih sodnih postopkih, pogosto s smrtno kaznijo; ker je v letu 2016 bilo izvedenih že okoli 90 usmrtitev, večinoma na podlagi obtožb, povezanih s terorizmom; ker je bilo izrečenih več deset smrtnih kazni, okoli 3000 ljudi pa še čaka na usmrtitev;
N. ker naj bi po poročilih Islamska država od začetka bitke za Mosul zajela in usmrtila 284 mož in dečkov; ker OZN preiskuje poročila, da naj bi bojevniki Islamske države ustrelili 40 ljudi v neki vasi;
O. ker so bojevniki Islamske države v očitnem poskusu, da bi odvrnili pozornost od Mosula, napadli vladne zgradbe v iraškem mestu Kirkuk, domnevno vdirali v hiše in mošeje po mestu ter jemali civiliste za talce;
1. priznava, da skrbne priprave na ponovno zavzetje Mosula potekajo že več mesecev; vendar poudarja, da je treba storiti vse, da bi preprečili grobe zlorabe, kakršnim smo bili priča v Faludži in drugih delih Iraka v spopadih med vladnimi silami in Islamsko državo;
2. pričakuje, da bodo iraški organi učinkovito nadzorovali in uporabljali milice, da osebje, ki je bilo vpleteno v pretekle kršitve, ne bo sodelovalo v operacijah, povezanih z Mosulom, in da si bodo vse strani v konfliktu prizadevale, da ne bi prišlo do civilnih žrtev v napadu na Mosul, tudi ob upoštevanju tveganja, da bo Islamska država uporabila civiliste kot človeški ščit;
3. poziva iraške in kurdske oblasti, vključene v načrtovanje vojaške operacije, naj civilistom na begu pred spopadi zagotovijo varno pot;
4. je seznanjen s pozivom humanitarnega koordinatorja OZN glede pomanjkanja ustreznega financiranja v primeru morebitne humanitarne stiske neslutenih razsežnosti kot posledice napada na Mosul; pozdravlja delovanje EU v Iraku, zlasti njena pretekla prizadevanja pri humanitarni pomoči in odstranitvi improviziranih eksplozivnih naprav, ki bodo bistvenega pomena za hitro vrnitev beguncev in notranje razseljenih oseb; kljub temu nujno poziva EU in njene države članice, naj okrepijo prizadevanja za stabilizacijo osvobojenih ozemelj;
5. želi izraziti iskreno zaskrbljenost ne le zaradi neposrednih posledic bitke za Mosul za civilno prebivalstvo, temveč tudi zaradi razmer, ki ji bodo sledile, ob upoštevanju dolgotrajnih sporov glede notranjih delitev iraških regij med iraško vlado, regionalno vlado Kurdistana in manjšinskimi skupinami;
6. poziva vse člane koalicije proti Islamski državi, naj sodelujejo, da bi ohranili in okrepili zmogljivosti države za ohranitev pravne države in javnega miru, ter naj ne poskušajo poravnavati starih računov, spodbujati verskega ali etničnega sovraštva ali dosegati geopolitičnih premikov;
7. zato se popolnoma strinja s pozivom pariške konference k „obsežnemu političnemu sporazumu med iraškimi nacionalnimi organi in lokalnimi akterji, da bi zagotovili okrepljeno upravljanje Mosula in njegove okolice, ki je vključujoče, spoštuje raznolikost prebivalstva in zagotavlja miroljubno sobivanje“; zlasti poudarja, da je pomembno, da vse etnične manjšine, ki se ne glede na versko pripadnost vse soočajo z istimi izzivi, ko gre za varnost in priznavanje pravic, sodelujejo v pogajanjih in da se vzpostavi nova upravna struktura; meni, da bodo prihodnost teh manjšin ter vračanje beguncev in notranje razseljenih oseb odvisni od stabilnosti nove uprave;
8. poziva iraško vlado, naj olajša vrnitev beguncev in notranje razseljenih oseb ter jim v celoti vrne temeljne pravice, vključno z lastninskimi pravicami;
9. z zadovoljstvom ugotavlja, da namerava iraška vlada izvesti vladne reforme ter začeti proces nacionalne sprave, ki sta bistvena, da bi obravnavali želje Iračanov kot celote in da bi ohranili iraško enotnost;
10. poziva iraške oblasti, naj zagotovijo, da se priporniki, tudi posamezniki, ki so zaprti zaradi varnostnega pregleda po njihovem begu iz ozemlja pod nadzorom Islamske države in za katere obstaja utemeljen sum dejansko storjenega kaznivega dejanja, hitro napotijo k civilnim sodnim organom v preiskavo in sodni pregon v skladu z mednarodnim pravom in standardi poštenega sojenja ali izpustijo;
11. poziva iraške organe, naj ustavijo prisilna izginotja, mučenje, zunajsodne usmrtitve in samovoljno pridržanje, naj se storilce privede pred sodišče, naj uvedejo ukrepe, ki bodo iraškim oboroženim silam zagotovili učinkovito upravljanje in nadzor nad paravojaškimi milicami ter naj vzpostavijo učinkovite mehanizme nadzora in odgovornosti, v katere bodo vključeni civilni organi;
12. poziva iraško vlado, naj razkrije ugotovitve odbora, ki ga je 5. junija 2016 ustanovil predsednik vlade za preiskavo zlorab v okviru vojaških operacij za ponovno zavzetje Faludže in njene okolice; hkrati poziva vlado, naj zagotovi, da bodo sodnim organom na voljo vsi dokazi, ki sta jih odkrila ta odbor in odbor, ki ga je ustanovil guverner province Anbar in ki je svoje ugotovitve objavil 11. junija 2016, da bi storilce privedli pred sodišče;
13. poziva kurdske organe, naj ustavijo samovoljna pridržanja, zagotovijo pravico do poštenega sojenja vsem, ki so zaprti zaradi obtožb, povezanih s terorizmom, ter odpravi samovoljne in diskriminatorne omejitve svobode gibanja notranje razseljenim sunitskim Arabcem;
14. poziva iraške in kurdske organe, naj neodvisnim mednarodnim opazovalcem zagotovijo dostop do začasnih priporov in provizoričnih zaporov, kjer se obravnavajo notranje razseljene osebe, ki so pobegnile iz ozemlja pod nadzorom Islamske države;
15. poziva EU in države članice, naj vzpostavijo učinkovit mehanizem nadaljnjega ukrepanja in nadzora za spremljanje in ocenjevanje izvajanja in učinka sedanjih in prihodnjih programov usposabljanja in grajenja zmogljivosti za varnostno in sodno osebje, da bi zagotovili, da bo s temi programi dosežen merljiv napredek na terenu ter da ne prispevajo k kršitvam človekovih pravic;
16. poziva vse države članice, ki zagotavljajo vojaško pomoč ali prevažajo ali prodajajo orožje ali z njim povezano opremo iraški centralni vladi ali regionalni vladi Kurdistana, naj preverijo, da prejemniki dosledno delujejo na podlagi polnega spoštovanja mednarodnega prava o človekovih pravicah in mednarodnega humanitarnega prava, ter naj ustavijo posredovanje orožja, municije ali druge vojaške opreme, tehnologije ali pomoči katerikoli enoti, ki je vpletena v ali izvaja resne kršitve mednarodnega prava o človekovih pravicah ali mednarodnega humanitarnega prava;
17. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in mednarodno skupnost, naj praktično in diplomatsko podprejo trajnostno in vključujočo strukturo regije po konfliktu, zlasti ob upoštevanju možnosti avtonomne province, vključno z Ninivsko nižino, Sindžarjem in Tal Afarjem, ki jo bojo politično predstavljali avtohtoni prebivalci regije;
18. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v pogajanjih po osvoboditvi mesta ponudi svoje dobre pisarne regionalni vladi Kurdistana in iraški vladi, da bi etničnim manjšinam v regiji, predvsem krščanskim skupinam (Kaldejcem/sirskim kristjanom/Asircem) ter jazidom, Turkmencem, Šabakom in kakajcem, zagotovili njihove legitimne pravice in vključitev v nov upravni ustroj, v upanji, da bi preprečili izbruh novih notranjih sporov med temi skupinami;
19. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, vladi in predstavniškemu svetu Iraka, regionalni vladi Kurdistana, vladi Turčije, generalnemu sekretarju Združenih narodov in Svetu Združenih narodov za človekove pravice.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0040.
- [2] Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0066.
- [3] Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0027.
- [4] Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0011.