PREDLOG RESOLUCIJE o pristopu EU h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima
16.11.2016 - (2016/2966(RSP))
v skladu s členom 128(5) Poslovnika
Julie Girling, Daniel Dalton, Arne Gericke, Jussi Halla-aho, Marek Jurek, Monica Macovei, Branislav Škripek, Kazimierz Michał Ujazdowski, Anders Primdahl Vistisen, Jadwiga Wiśniewska, Jana Žitňanská, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Urszula Krupa v imenu skupine ECR
B8-1229/2016
Resolucija Evropskega parlamenta o pristopu EU h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 2 in drugega pododstavka člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju členov 21, 23, 24 in 25 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju določb pravnih instrumentov OZN na področju človekovih pravic, zlasti tistih, ki zadevajo pravice žensk, kot so ustanovna listina Organizacije združenih narodov, Splošna deklaracija o človekovih pravicah, mednarodna pakta o državljanskih in političnih pravicah ter o gospodarskih, družbenih in kulturnih pravicah, Konvencija o preprečevanju in odpravljanju trgovine z osebami in izkoriščanja prostituiranja drugih, Konvencija proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, Konvencija o statusu beguncev in načelu nevračanja iz leta 1951 ter Konvencija o pravicah invalidov,
– ob upoštevanju člena 11(1)(d) Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki jo je z Resolucijo 34/180 z dne 18. decembra 1979 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov,
_ ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2014 s priporočili Komisiji o boju proti nasilju nad ženskami[1],
– ob upoštevanju smernic EU o nasilju nad ženskami in dekleti ter boju proti vsem vrstam diskriminacije proti njim,
– ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice o nasilju nad ženskami: raziskava na ravni EU, ki je bilo objavljena marca leta 2014,
– ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj[2],
– ob upoštevanju Direktive 2011/99/EU o evropski odredbi o zaščiti[3] in Uredbe št. 606/2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah[4],
– ob upoštevanju Direktive 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev[5] in Direktive 2011/92/EU o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ[6],
– ob upoštevanju vprašanj Sveta in Komisije o pristopu EU h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (O-000121/2016 – B8-1805/2016 in O-000122/2016 – B8-1806/2016),
– ob upoštevanju členov 128(5) in 123(2) Poslovnika,
A. ker je enakost med moškimi in ženskami temeljna vrednota EU in je priznana v členu 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
B. ker je v EU še vedno splošno razširjeno nasilje nad ženskami; ker poročilo Agencije za temeljne pravice in študije o nasilju nad ženskami ocenjuje, da je bila tretjina vseh žensk v Evropi vsaj enkrat v odraslem življenju žrtev telesnega ali spolnega nasilja, 20 % deklet je bilo izpostavljenih spletnemu nadlegovanju, vsaka dvajseta je bila posiljena, več kot desetina pa je bila žrtev spolnega nasilja z uporabo sile;
C. ker trenutni dokazi pričajo, da je znatno število moških žrtev nasilja, ki ga povzročajo ženske, saj statistični podatki kažejo, da je v Angliji in Walesu leta 2016 do danes 600000 moških žrtev prijavilo policiji zlorabo v družini[7], prijavljeno nasilje nad moškimi pa predstavlja 20 % primerov nasilja v družini na Škotskem[8];
D. ker se nasilje nad ženskami in moškimi prepogosto obravnava kot zasebno vprašanje in se ga s preveliko lahkoto dopušča; ker gre dejansko za kaznivo dejanje, ki ga je treba kot tako kaznovati;
E. ker nasilja nad ženskami in moškimi ne more odpraviti posamičen ukrep, vendar pa lahko kombinacija infrastrukturnih, pravnih, sodnih, izvršilnih, kulturnih, izobraževalnih, socialnih, zdravstvenih in drugih s storitvami povezanih ukrepov bistveno poveča osveščenost ter zmanjša nasilje in njegove posledice;
1. želi opomniti, da države članice zavezujeta člen 2 PEU in Listina temeljnih pravic, da zagotovijo, zaščitijo in spodbudijo enakost spolov;
2. odločno obsoja vse vrste nasilja nad ženskami in deklicami; ugotavlja, da nasilje in zlorabe nesorazmerno prizadenejo ženske, vendar je zaskrbljen, da moške žrtve ne prijavljajo dovolj primerov nasilja nad moškimi v zakonski ali partnerski zvezi, policija in sodstvo pa temu ne namenjata ustrezne pozornosti;
3. ugotavlja, da je nasilje nad ženskami in moškimi povezano z oblastjo in nadzorom ter da nasilno vedenje lahko vključuje fizično zlorabo, čustveno zlorabo, izolacijo, grožnje, spolno zlorabo, ekonomsko zlorabo, ustrahovanje, manipulativno uporabo otrok ali hišnih živali ter zlorabo privilegiranega položaja;
4. priznava, da so posledice nasilja na podlagi spola uničujoče: 60 % žensk navaja zlorabo v družini kot enega glavnih razlogov za brezdomstvo, za ženske, ki so jih fizično ali spolno zlorabili njihovi partnerji, je skoraj dvakrat bolj verjetno, da bodo imele depresijo ali poskusile storiti samomor, v primeru nosečnic nasilje v družini negativno vpliva na zdravje mater in otrok;
5. pozdravlja prvo tovrstno študijo o nasilju nad ženskami, ki jo je opravila Agencija za temeljne pravice leta 2014, in poziva agencijo, naj izvede študijo o razširjenosti nasilja nad moškimi;
6. ker je 25. november mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami; je hudo zaskrbljen zaradi obsega nasilja nad ženskami v EU; ugotavlja velike razlike pri poročanju o nasilnih dogodkih po vsej EU, odnos do nasilja na podlagi spola pa se precej razlikuje glede na posamezne države članice; poziva države članice, naj si skupaj prizadevajo za izmenjavo najboljših praks in učinkovitih načinov preprečevanja nasilja moških in žensk in zaščito pred nasiljem na podlagi spola;
7. ugotavlja, da je 28 držav članic podpisalo Istanbulsko konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, ki poudarja politično voljo držav članic za zaustavitev nasilja nad ženskami; priznava, da je 14 držav članic ratificiralo konvencijo; poudarja, da je suverena pravica države članice, da ratificira in izvede konvencijo in njene določbe;
8. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic in parlamentarni skupščini Sveta Evrope.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0126.
- [2] UL L 315, 14.11.2012, str. 57.
- [3] UL L 338, 21.12.2011, str. 2.
- [4] UL L 181, 29.6.2013, str. 4.
- [5] UL L 101, 15.4.2011, str. 1.
- [6] UL L 335, 17.12.2011, str. 1.
- [7] Male victims of domestic abuse: implications for health visiting practice (Moške žrtve zlorab v družini:
posledice za patronažno službo), Journal of Research Nursing 2016, zvezek 21 (5-6). - [8] Uradna statistika na Škotskem, oktober 2015.