Predlog resolucije - B8-0001/2017Predlog resolucije
B8-0001/2017

PREDLOG RESOLUCIJE o Delegirani uredbi Komisije z dne 24. novembra 2016 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1675 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 z opredelitvijo tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti

13.12.2016 - (C(2016)07495 – 2016/3007(DEA))

v skladu s členom 105(3) Poslovnika

Roberto Gualtieri v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
Claude Moraes, Judith Sargentini v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve


Postopek : 2016/3007(DEA)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B8-0001/2017
Predložena besedila :
B8-0001/2017
Razprave :
Sprejeta besedila :

B8-0001/2017

Resolucija Evropskega parlamenta o Delegirani uredbi Komisije z dne 24. novembra 2016 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1675 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 z opredelitvijo tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti

(C(2016)07495 – 2016/3007(DEA))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2016)07495),

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES[1], zlasti členov 9(2) in 64(5),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) 2016/1675 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z opredelitvijo tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti[2], zlasti njene priloge,

–  ob upoštevanju skupnega pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve z dne 19. septembra 2016 v zvezi z Delegirano uredbo Komisije C(2016)4180 in ustreznim odgovorom komisarke Jourove z dne 26. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju dela, ki sta ga opravila posebna odbora za davčna stališča in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom (TAXE/TAX2) ter preiskovalni odbor o pranju denarja, davčnih utajah in izogibanju davkom (PANA),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomskega in socialnega odbora o predlogu Komisije 2016/0208 (COD), zlasti odstavka 3.8 na seznamu tretjih držav z visokim tveganjem,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju člena 105(3) Poslovnika,

A.  ker je cilj delegirane uredbe, njene priloge in delegirane uredbe s spremembami opredelitev tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti na področju preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma, ki predstavljajo tveganje za finančni sistem EU in za katere so potrebni okrepljeni ukrepi ustreznega preverjanja strank za pooblaščene subjekte EU v skladu z Direktivo (EU) 2015/849 (4AMLD);

B.  ker najnovejša Delegirana uredba Komisije (EU) št. 2016/1675 o dopolnitvi Direktive (EU) št. 2015/849 z opredelitvijo tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti, velja od 23. decembra 2016;

C.  ker bo Delegirana uredba Komisije (EU) št. 2016/1675 še vedno veljala, čeprav se delegirana uredba s spremembami zavrne;

D.  ker se seznam držav, tudi po predlogu spremembe, vključenem v delegirano uredbo s spremembami, ki jo je Komisija sprejela 24. novembra 2016, ujema s tistimi, ki jih je določila Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF) na svojem 28. plenarnem zasedanju od 19. do 21. oktobra 2016;

E.  ker je, kot je navedeno v uvodni izjavi 28 4AMLD in ponovljeno v obrazložitvenem memorandumu k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 2016/1675, ocena Komisije samostojen proces; ker ima Komisija torej možnost, da preseže standarde FATF, bodisi tako, da tretje države ohrani na seznamu, čeprav so bili umaknjeni s seznama FATF, ali z vključitvijo dodatnih tretjih držav, če je to v skladu s posebnimi merili, določenimi v členu 9(2) 4AMLD;

F.  ker je ocena Komisije samostojen postopek, ki ga je treba izvesti celovito in nepristransko ter oceniti vse tretje države na podlagi istih meril, opredeljenih v členu 9 Direktive (EU) 2015/849;

G.  ker mora ocena Komisije biti popolnoma neodvisen in nepolitiziran proces;

H.  ker Komisija v svojem pismu z dne 26. oktobra 2016 navaja, da mora opredeliti države z visokim tveganjem izključno na podlagi razlogov, navedenih v členu 9(2) 4AMLD, le v zvezi s pomanjkljivostmi glede preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma;

I.  ker je iz dokazov, ki sta jih zbrala posebna odbora za davčna stališča in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom (TAXE/TAX2) ter preiskovalni odbor o pranju denarja, davčnih utajah in izogibanju davkom (PANA), razvidno, da so v nekaterih državah, ki niso vključene na trenutni seznam držav z visokim tveganjem, dejansko prisotne pomanjkljivosti v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in boja proti financiranju terorizma glede številnih vidikov člena 9(2);

J.  ker poleg tega Parlament meni, da seznam meril iz člena 9(2) 4AMLD ni izčrpen („zlasti“) in da za predhodna kazniva dejanja pri pranju denarja, kot so davčna kazniva dejanja, veljajo ta merila in bi jih bilo treba ustrezno upoštevati v neodvisnem postopku Komisije;

K.  ker se Parlament strinja s stališčem, ki ga je Komisija navedla v svojem pismu z dne 26. oktobra 2016, da davčna utaja in pranje denarja dejansko ne vedno sovpadata, vendar odločno zavrača možnost absolutnega razlikovanja med nekooperativnimi davčnimi jurisdikcijami tretjih držav in pomanjkljivostmi v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in bojem proti financiranju terorizma, zlasti v zvezi z zahtevami za poročanje o sumljivih transakcijah;

L.  ker Parlament pričakuje, da bo Komisija izvedla lastno oceno in se izognila popolni odvisnosti od zunanjih virov informacij;

1.  nasprotuje delegirani uredbi Komisije;

2.  naroči svojemu predsedniku naj to resolucijo posreduje Komisiji in jo obvesti, da delegirana uredba ne more začeti veljati;

3.  poziva Komisijo, naj predloži nov delegirani akt, ki bo upošteval zgoraj navedene pomisleke;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in vladam ter parlamentom držav članic.