PREDLOG RESOLUCIJE o sklenitvi celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med EU in Kanado
8.2.2017 - (2017/2525(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Yannick Jadot, Ska Keller, Heidi Hautala, Bart Staes, Igor Šoltes, Martin Häusling, Josep-Maria Terricabras, Claude Turmes v imenu skupine Verts/ALE
B8-0142/2017
Resolucija Evropskega parlamenta o sklenitvi celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med EU in Kanado
Evropski parlament,
– ob upoštevanju prošnje Sveta za odobritev sklenitve celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani (C8-0438/2016),
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker bi bilo treba postopek ratifikacije v Parlamentu začasno prekiniti, dokler se ne pojasnijo pomembna pravna in institucionalna vprašanja glede sporazuma CETA;
B. ker še vedno obstaja negotovost glede združljivosti sporazuma CETA s Pogodbami EU, zlasti zaradi vključitve sistema sodišč za naložbe; ker mnenje, ki ga bo pripravilo Sodišče Evropske unije glede zahteve št. 2/15 v zvezi z vprašanji pristojnosti v prostotrgovinskem sporazumu med EU in Singapurjem, ne bo odpravilo omenjene negotovosti;
C. ker obstaja negotovost tudi glede pravne vrednosti številnih dodatnih izjav, priloženih sporazumu CETA, ki so bile podane kot skupne izjave kanadske vlade in Evropske komisije, izjave Sveta ali izjave posameznih držav članic EU, saj si nekatere med njimi nasprotujejo;
D. ker je belgijska vlada razglasila, da namerava zaprositi Sodišče Evropske unije za mnenje o združljivosti sporazuma CETA s Pogodbami EU na podlagi mnenja Sodišča št. 2/15, ki bo najbrž izdano aprila ali maja 2017;
E. ker je še vedno treba določiti podrobnosti izvajanja točke 40 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje iz aprila 2016; ker se ta točka ne izvaja, to povzroča negotovost v zvezi z nadzorom Parlamenta nad sklepi skupnega odbora CETA, ki ima široka pooblastila za spreminjanje pomembnih prilog k sporazumu CETA;
F. ker so odbori za ustavne zadeve (AFCO), za pravice žensk in enakost spolov (FEMM) in za ekonomske in monetarne zadeve (ECON) sklenili podati mnenja Odboru za mednarodno trgovino (INTA) kot pristojnemu odboru, vendar jim predsednik Evropskega parlamenta tega ni dovolil zaradi zelo omejujočega časovnega razporeda, ki velja za ta dosje,
G. ker ta čas ni prikladen za ratifikacijski proces zaradi zgoraj omenjenih nerešenih vprašanj, poleg tega pa čedalje večje število evropskih državljanov zahteva temeljite spremembe v trgovinski politiki Unije in zavrača staromodne trgovinske sporazume, kot je CETA, saj naj ne bi bili zmožni trajnostno ustvarjati blaginjo za ljudi in varovati okolje;
1. ne odobri sklenitve sporazuma CETA zaradi naslednjih razlogov:
CETA lahko oslabi evropsko demokracijo
a) CETA vsebuje preoblikovano različico postopka za reševanje sporov med vlagateljem in državo (sistem sodišč za naložbe, ICS), ki še vedno ne varuje osnovnih načel demokracije in pravne države. Vlaganje zahtevkov namreč omogoča le tujim vlagateljem, temelji na izjemno obsežnih pravicah tujih vlagateljev in odstopa od osnovnega načela mednarodnega prava, da je namreč treba poprej izčrpati vsa nacionalna pravna sredstva. Zeleni nasprotujejo temu nepotrebnemu vzporednemu pravosodnemu sistemu, ki daje prednost zasebnim tujim naložbam pred domačim javnim interesom.
b) CETA vsebuje poglavje o regulativnem sodelovanju, ki neomejeno področje obstoječe in prihodnje primarne in sekundarne zakonodaje podredi odpravljanju „nepotrebnih ovir za trgovino in naložbe“. Podreditev zakonodaje primarnemu merilu gospodarske potrebnosti bi lahko privedla do deregulacije ali do znižanja standardov. Zeleni nasprotujejo viziji, ki demokratično zakonodajo vidi zgolj kot dejavnik ekonomskih stroškov v zvezi z določeno tretjo državo.
c) V sporazumu CETA se pojavlja kombinacija zahtev po regulativnem sodelovanju in neprestanih pravnih groženj, ki bi jih regulatorjem dostavljal sistem sodišč za naložbe (ICS), bi najbrž privedla do zamrznitve veljavnih standardov in odvračilno vplivala na vse prihodnje zakonodajne pobude, ki bi dajale prednost politiki prerazporeditve v podporo družbeni blaginji ali okolju. Zeleni menijo, da je nujno treba podpreti in razširiti demokratični prostor v Evropi za drzne zakonodajne korake, usmerjene v preokrenitev sprememb podnebja, čedalje hujšega razkrajanja družbenega tkiva, neoviranih špekulacij vlagateljev in omejevanja družbene blaginje, namesto da bi omejili tovrstne pobude z podpisom pravno zavezujoče mednarodne pogodbe, ki bo neposredno vključen v vsa ta vprašanja.
CETA lahko ovira evropske okoljske standarde in prehod na zeleno energijo
d) Kanada že dlje časa v okviru WTO pravno napada okoljske zakone EU in njenih držav članic ter tudi v temelju nasprotuje uredbi REACH ter zakonodaji EU o pesticidih. S sporazumom CETA, katerega glavni cilj je odprava trgovinskih ovir, se zadeve lahko samo poslabšajo, ne glede na morebitne vstavke o pravici do regulacije. Stvari se bodo še dodatno zaostrile, ker bodo vlagatelji dobili pravico, da tožijo državo, medtem pa bodo zaveze o okoljskih standardih ostale neizvršljive. V tej luči je zelo zaskrbljujoče, da CETA ne upošteva previdnostnega načela. Namesto tega sporazum pogojuje previdnost s sklicevanjem na mednarodne sporazume, ki ne vključujejo tega načela, recimo na Codex Alimentarius. Zeleni nasprotujejo vsem mednarodnim sporazumom, ki ogrožajo celovito upoštevanje previdnostnega načela, kot ga določajo Pogodbe EU.
e) Sporazum CETA vsebuje mehanizem sodelovanja, katerega cilj je revidiranje in harmonizacija predpisov GSO na način, ki bi znižal sedanje standarde EU, njihovo izvajanje in njihov prihodnji razvoj. Izrecni cilj je spodbujati učinkovite in znanstveno utemeljene postopke odobritve biotehnoloških proizvodov, to ubesedenje pa neposredno nasprotuje opredelitvi previdnostnega načela, ki temelji na tveganjih. Zeleni nasprotujejo vsem mednarodnim sporazumom, ki bi lahko odprli vrata GSO.
f) V Kanadi ima sedež več kot polovica vseh rudarskih podjetij na svetu, država pa tudi aktivno spodbuja izvoz goriv, pridobljenih iz zelo onesnažujočega naftnega peska. Kanadska vlada je uspešno izrabila pogajanja o sporazumu CETA za oviranje ambicioznih ciljev iz direktive EU o kakovosti goriv iz leta 2011, da bi tako omogočila uvoz goriv iz kanadskega naftnega peska. V tej luči je zelo zaskrbljujoče, da so zaveze iz CETA o okoljskih standardih še vedno neizvršljive. Zeleni nasprotujejo vsem sporazumom ali zakonodaji, zaradi katerih bi bila EU prisiljena v nadaljnjo uporabo energije iz fosilnih goriv oziroma bi bili ogroženi cilji EU na področju podnebja.
CETA lahko ovira evropske standarde za družbeno blaginjo
g) CETA privzeto vsebuje liberalizacijo storitev (negativni seznam zavez za liberalizacijo storitev) z nezadostnimi izjemami za javne službe. Dodatna skupna izjava EU in Kanade poudarja pravico pogodbenih strank, da opredelijo javne službe in način njihovega izvajanja in ureditve, vključno z ponovno uvrstitvijo storitev med javne službe. Izjema pa ne vključuje možnosti diskriminacije proti že uveljavljenim ponudnikom storitve v okviru storitev v splošnem ekonomskem interesu in možnosti zahtevkov vlagateljev. Zeleni nasprotujejo negativnim seznamom na splošno, saj ta pristop omejuje manevrski prostor za prihodnje politične ukrepe na tem zelo dinamičnem in pomembnem področju gospodarske dejavnosti.
h) Negativni seznami v zavezah sporazuma CETA glede storitev vsebujejo tudi zaskočno klavzulo in klavzulo o mirovanju, tako da politično potrebne razlike v pristopih posameznih držav ne morejo pasti pod določeno mejo liberalizacije. Javne službe so sicer izvzete iz teh klavzul, vendar pa se lahko zgodi, da se bodo storitve, ki se danes ponujajo na komercialni osnovi, kot so energija, komunikacije, zavarovanje ali deli zdravstvenih in izobraževalnih storitev, nekoč morale izvajati kot storitve v splošnem ekonomskem interesu. Zeleni so mnenja, da morajo ostati vse politične možnosti za prilagajanje naših družb razvijajoči se storitveni ekonomiji odprte.
CETA lahko ovira evropske socialne standarde
i) Sporazum CETA temelji na ocenah gospodarska učinka, ki neustrezno napovedujejo učinke na zaposlovanje, saj v svojem modelu gledajo na polno zaposlenost in na neovirano mobilnost delovne sile kot na neodvisne spremenljivke. Ne glede na to pomanjkljivost ocena trajnostnega učinka iz leta 2011 kaže na učinek prerazporeditve v korist lastnikov kapitala in precejšnjo selitev industrije, kar bi na koncu privedlo do povečanja dolgotrajne brezposelnosti. Glede na to, da se izboljšanje konkurenčnosti šteje za najpomembnejši dejavnik rasti, lahko pričakujemo nadaljnje razkrajanje družbenega tkiva s spremljajočo rastjo razlik v prihodku med nekvalificiranimi in kvalificiranimi delavci, s tem pa večjo neenakost in družbene napetosti. Zeleni podpirajo proaktivno evropsko politiko, ki opredeljuje področja trajnostnih proizvodnih dejavnosti, ki ustvarjajo nova delovna mesta in ki se osredotočajo na prihodnost, ta politika pa potem vpliva na trgovinsko politiko EU, in ne obratno.
j) Sporazum CETA vsebuje posebno poglavje o trgovini in delu, ki je dobrodošlo, vendar ni primerno za zaščito evropskih socialnih standardov. V njem je določeno spoštovanje, spodbujanje in izvrševanje štirih temeljnih načel deklaracije ILO iz leta 1998, in podpiranje ter spoštovanje deklaracije ILO o agendi za dostojno delo iz leta 2008, vendar je treba šteti, da je to pod minimalno ravnjo socialnih standardov, ki bi bila še sprejemljiva za trgovinski sporazum med naprednimi industrijskimi državami. CETA bi se moral kot minimum sklicevati na osem osrednjih standardov ILO na področju dela, ki jih je treba ratificirati, prenesti v nacionalno pravo in uspešno izvajati, ter na uveljavitev in izvajanje agende za dostojno delo. Poleg tega je to poglavje po mehanizmu za reševanje sporov iz sporazuma neizvršljivo. Zeleni zavračajo poglavje CETA o delu kot napredek pri zaščiti socialnih standardov s trgovinskim sporazumom.
CETA lahko oslabi trajnostno evropsko kmetijstvo
k) CETA z delno liberalizacijo carin prispeva k večji intenzivnosti in prekomerni pridelavi v občutljivih kmetijskih sektorjih, kot so govedina, svinjina in mlečni izdelki, kar bo negativno vplivalo na male kmete na obeh straneh Atlantika in na trajnostne kmetijske prakse na splošno. Zeleni zavračajo težnjo po čedalje bolj ekstenzivni rabi kmetijskih zemljišč, ki zaradi prehranske varnosti ni potrebna. Takšne težnje rušijo občutljivo ekološko ravnovesje, povečujejo pritisk konkurenčnih cen na pridelovalce in slabijo temelje za raznovrsten kmetijski sistem, ki deluje v korist vseh državljanov.
l) V sporazumu ni določb o dobrem počutju živali, razen poziva k izmenjavi informacij, izkušenj in znanja za spodbujanje sodelovanja na področju dobrega počutja živali. Ker bo trgovina z živalskimi proizvodi zaradi delne liberalizacije carin gotovo zrasla, bodo šibki kanadski standardi za dobro počutje živali na kmetijah konkurenčna cenovna prednost za njihova podjetja, kar bo povečalo pritisk na ohranjanje relativno višjih in zato dražjih standardov v EU. Zeleni nasprotujejo trgovinskim sporazumom, ki ne priznavajo živali kot čutečih bitij in ki ne preprečujejo uspešno najhujših oblik krutosti.
CETA lahko ovira napredno evropsko industrijsko politiko
m) Sporazum vsebuje določbe, ki pogodbenim strankam prepovedujejo, da bi od tujih vlagateljev in ponudnikov storitev zahtevali, da del proizvodnega procesa organizirajo v lokalnem okolju ali da del proizvodov prodajo lokalno. Ta prepoved delno velja tudi za programe javnega naročanja, ki jih izvajajo tuji ponudniki, kar pomembno omejuje lokalizacijo dodane vrednosti, izgradnjo mednarodnih mrež inovativnosti in prenos znanja. Čeprav tudi WTO prepoveduje zahteve za vključevanje lokalnega okolja, pa je treba dejstvo, da trgovinski sporazum med dvema najnaprednejšima gospodarstvoma sveta ponavlja te prepovedi, medtem ko se obe soočata s skupnimi izzivi prehoda na zeleno gospodarstvo in potrebo po spodbujanju inovativnih mednarodnih proizvodnih pristopov, obravnavati kot izgubljeno priložnost. Zeleni zagovarjajo evropsko industrijsko politiko, ki prek naložb v javne strukture ustvarja lokalno dodano vrednost in trajnostna delovna mesta, ki lahko nosijo stroške, povezane s prehodom na zeleno gospodarstvo.
n) Sporazum ne vsebuje ločenega poglavja s posebnimi ukrepi v podporo malim in srednjim podjetjem. Čeprav so pozitivni učinki zmanjšanja stroškov izpolnjevanja obveznosti zaradi regulativnega sodelovanja iz sporazuma CETA močnejši za MSP kot za večja podjetja, je ta učinek omejen zaradi majhnega števila MSP, ki sodelujejo v mednarodni trgovini. Veliko več kot polovica vrednosti izvoza pade na le 1 % izvoznikov, ki so velika podjetja. Poleg tega blaginja, ki jo bo ustvaril sporazum CETA, večinoma ne bo rezultat povečane trgovine, ki bi ponujala dodatne priložnosti za nove udeležence na trgu, temveč rezultat preusmeritve trgovine zaradi večje konkurence. Večina MSP je podizvajalcev večjih podjetij, torej so pod večjim konkurenčnim pritiskom, zato bodo potrebovala pomoč, ki pa je sporazum CETA ne predvideva. Zeleni nasprotujejo nadaljnjim trgovinskim sporazumom, ki dajejo prednost interesom velikih multinacionalnih podjetij. Evropska industrijska politika, usmerjena v prihodnost, temelji na zelo inovativnih mrežah majhnih proizvajalcev, ki postajajo mednarodne ne samo zavoljo dodatnih trgov, temveč predvsem zavoljo pridobivanja novega znanja.
o) Sporazum CETA fiksira sedanjo evropsko zakonodajo za javna naročila ravno v trenutku, ko nam je potrebna v prihodnost zazrta vizija javnega vlaganja v veliko zeleno infrastrukturo. Takšna vizija bi vključevala tudi revizijo zakonodaje EU na področju javnega naročanja, ki sedaj privzeto temelji na načelu mednarodno odprtih javnih razpisov. Prehod na zeleno gospodarstvo je nujen, vendar bo drag. Javnost bo podprla prehod le, če bodo zahtevana dodatna sredstva na voljo prek oprijemljivih dodatnih dohodkov in večje varnosti zaposlitve na lokalni ravni. Vključitev okoljskih in socialnih meril za javne razpise, kot je določeno v dodatni skupni izjavi, in določitev višjih pragov za mednarodno konkurenco sta pomembna dodatka, nista pa dovolj. Zeleni nasprotujejo vključevanju poglavij o javnem naročanju v mednarodne trgovinske sporazume.
2. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij ter vladi in parlamentu Kanade.