Postopek : 2017/2598(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0183/2017

Predložena besedila :

B8-0183/2017

Razprave :

Glasovanja :

PV 16/03/2017 - 6.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0089

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 360kWORD 57k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0183/2017
13.3.2017
PE598.536v01-00
 
B8-0183/2017

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o prednostnih nalogah Evropske unije za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2017 (2017/2598(RSP))


Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Cristian Dan Preda, Andrzej Grzyb, László Tőkés, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Ramona Nicole Mănescu, Ivan Štefanec, Ádám Kósa, Michaela Šojdrová v imenu skupine PPE

Resolucija Evropskega parlamenta o prednostnih nalogah Evropske unije za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2017 (2017/2598(RSP))  
B8-0183/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Ustanovne listine OZN,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter vseh konvencij OZN ter pripadajočih izbirnih protokolov,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov 60/251 o ustanovitvi Sveta OZN za človekove pravice,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Svetu OZN za človekove pravice,

–  ob upoštevanju svoje resolucije o priporočilu Svetu z dne 7. julija 2016 o 71. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov(1),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o kršenju človekovih pravic, vključno z nujnimi resolucijami o tej temi iz leta 2016,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2016 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju za leto 2015(2),

–  ob upoštevanju členov 2, 3(5), 18, 21, 27 in 47 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju letnega poročila Sveta OZN za človekove pravice za leto 2015, pripravljenega za generalno skupščino OZN,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker so spoštovanje, spodbujanje in varstvo univerzalnosti človekovih pravic del etičnega in pravnega reda Evropske unije ter eden od temeljev evropske enotnosti in celovitosti; ker bi bilo treba načelo spoštovanja človekovih pravic vključiti v vsa področja politike EU;

B.  ker je EU zelo zavezana multilaterizmu in organom OZN, kar zadeva spodbujanje in varstvo človekovih pravic.

C.  ker redna zasedanja Sveta za človekove pravice, imenovanje posebnih poročevalcev, mehanizem splošnega rednega pregleda in posebni postopek, v katerem se obravnavajo razmere v posameznih državah ali posamezne teme, prispevajo k spodbujanju in spoštovanju človekovih pravic, demokracije in načela pravne države;

Svet OZN za človekove pravice

1.  pozdravlja delo visokega komisarja OZN za človekove pravice Zejda Rada Al Huseina in njegovega urada; želi spomniti na zavezo EU, da bo še naprej podpirala in zagovarjala njegovo celovitost, neodvisnost in delovanje; pozdravlja vlogo Visokega komisariata Združenih narodov za človekove pravice pri spodbujanju sodelovanja med mednarodnimi in regionalnimi mehanizmi na področju človekovih pravic ter pri ugotavljanju načinov za povečanje vloge regionalnih ureditev v zvezi s splošnimi standardi človekovih pravic;

2.  meni, da sta učinkovitost in verodostojnost Sveta za človekove pravice odvisni od resnične zavezanosti njegovih članic, da vse ljudi v vseh državah zaščitijo pred kršitvami človekovih pravic, in sicer tako, da v skladu z mednarodnimi konvencijami s področja človekovih pravic spodbujajo univerzalnost, nepristranskost, objektivnost, neselektivnost, konstruktiven dialog in sodelovanje; poziva k prizadevanjem, da se prepreči polarizacija razprav v Svetu za človekove pravice, in spodbuja konstruktiven dialog;

3.  poziva države, naj neodvisnim strokovnjakom Sveta za človekove pravice, posebnim poročevalcem in strokovnjakom Visokega komisariata za človekove pravice omogočijo dostop, da bodo lahko preiskovali domnevne kršitve človekovih pravic, in naj konstruktivno sodelujejo pri izboljševanju razmer, spoštujejo svoje zaveze v okviru konvencij s področja človekovih pravic in polno sodelujejo v posebnih postopkih Sveta za človekove pravice (tudi v okviru splošnega rednega pregleda); spodbuja vse države, naj se s konkretnimi ukrepi odzovejo na priporočila v okviru splošnega rednega pregleda in odpravijo pomanjkljivosti, zato naj vzpostavijo mehanizme izvajanja in spremljanja, vključno z oblikovanjem nacionalnih načrtov ukrepanja in nacionalnih usklajevalnih mehanizmov;

4.  opozarja, da mora generalna skupščina pri izvolitvi članic v Svet OZN za človekove pravice upoštevati, kako kandidatke spodbujajo in varujejo človekove pravice, načela pravne države in demokracijo; pozdravlja, da se je Svet za človekove pravice odločil svoj posvetovalni odbor zaprositi, da pripravi poročilo o oceni napredka pri uvajanju regionalnih in podregionalnih ureditev za spodbujanje in varstvo človekovih pravic; poziva EU in države članice, naj pravicam in vzorcem glasovanja pripisujejo enak pomen ter izboljšajo usklajenost stališč EU v tem smislu; odločno poziva EU, naj nastopa enotno in doseže skupno stališče EU pri glasovanju v Svetu za človekove pravice;

5.  znova poudarja, da je pomembno, da EU dejavno in dosledno sodeluje v mehanizmih OZN za človekove pravice, zlasti s tretjim odborom, generalno skupščino Združenih narodov in Svetom za človekove pravice; podpira prizadevanja Evropske službe za zunanje delovanje, delegacij EU v New Yorku in Ženevi ter držav članic za večjo usklajenost EU pri problematiki človekovih pravic na ravni OZN;

Tematske prednostne naloge

6.  poudarja, kako pomembno vlogo imajo pri spodbujanju varstva človekovih pravic nevladne organizacije s tega področja in zagovorniki človekovih pravic; poudarja, da je treba človekove pravice in temeljne svoboščine varovati v vseh razsežnostih njihovega izražanja, tudi v okviru novih tehnologij;

7.  je zelo zaskrbljen zaradi številnih in vse pogostejših poskusov omejevanja civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic; obsoja vsa dejanja nasilja, nadlegovanja, ustrahovanja ali preganjanja zagovornikov človekovih pravic, žvižgačev, novinarjev ali blogerjev, bodisi na spletu ali drugje; poziva vse države, naj spodbujajo in zagotavljajo varno in ugodno okolje za nevladne organizacije, civilno družbo, novinarje in zagovornike človekovih pravic, vključno s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah, da bodo lahko delovali neodvisno in brez vmešavanja; ponovno poziva države, ki so sprejele restriktivne zakone proti neodvisnim organizacijam s področja človekovih pravic, naj jih razveljavijo;

8.  meni, da so svobodni, neodvisni in nepristranski mediji eden od poglavitnih temeljev demokratične družbe, v kateri ima odprta razprava ključno vlogo; podpira poziv k imenovanju posebnega predstavnika generalnega sekretarja OZN za varnost novinarjev; poziva, naj se v vseh mednarodnih forumih izpostavijo vprašanja svobode izražanja na spletu, digitalnih svoboščin in pomena svobodnega in odprtega interneta;

9.  opozarja, da je uveljavljanje svobode zbiranja in združevanja še vedno glavni izziv; toplo pozdravlja delo posebnega poročevalca o pravici do svobode miroljubnega zbiranja in združevanja Maine Kiaija; poziva države članice EU, naj njegova poročila ustrezno obravnavajo;

10.  poziva vse države, naj hitro ratificirajo izbirna protokola k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki določata pritožbene in preiskovalne mehanizme;

11.  nasprotuje vsakršni diskriminaciji ali preganjanju na podlagi rase, barve kože, jezika, vere in prepričanja, socialnega porekla, kaste, rojstva, starosti, invalidnosti ali statusa; podpira sodelovanje EU v ustreznih posebnih postopkih; poziva EU, naj še naprej dejavno spodbuja enakost in nediskriminacijo ter se bori proti nasilju in diskriminaciji vseh posameznikov;

12.  izraža zaskrbljenost, ker se številnim ljudem, individualno ali kolektivno, krši pravica do svobode veroizpovedi ali prepričanja, zlasti kristjanom, in da to kršitev izvajajo države in nedržavni akterji, kar vodi v diskriminacijo, neenakost in stigmatizacijo; opozarja, da se je treba boriti zoper nestrpnost in diskriminacijo na podlagi vere ali prepričanja, da bi zagotovili spoštovanje drugih medsebojno povezanih pravic, kot je svoboda izražanja;

13.  poziva EU, naj si prizadeva za večjo zaščito verskih in etničnih manjšin pred preganjanjem in nasiljem in za razveljavitev zakonov, ki kriminalizirajo bogokletstvo ali versko odpadništvo in lahko služijo kot pretveza za preganjanje pripadnikov verskih manjšin ter neverujočih; poziva, naj se podpre delo posebnega poročevalca za svobodo veroizpovedi ali prepričanja;

14.  odločno spodbuja, da EU še naprej podpira pristop ničelne tolerance do smrtne kazni, in poziva, naj si še bolj prizadeva za krepitev medregionalne podpore za naslednjo resolucijo generalne skupščine OZN o moratoriju za smrtno kazen;

15.  poziva EU, naj v svojih izjavah podpre prizadevanja OZN proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju, množičnim usmrtitvam in usmrtitvam za kazniva dejanja, tudi tista, ki so povezana z drogami, in zahteva, da Evropska služba za zunanje delovanje v skladu s smernicami za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugega krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja v dialogu na vseh ravneh in v forumih okrepi prizadevanja EU v boju proti usmrtitvam po hitrem postopku, mučenju in drugemu slabemu ravnanju; poziva k univerzalni ratifikaciji in učinkovitem izvajanju Konvencije OZN proti mučenju in njenega izbirnega protokola;

16.  odločno podpira Mednarodno kazensko sodišče kot ključno institucijo v prizadevanjih, da storilci odgovarjajo za svoja dejanja, žrtve pa dobijo pomoč pri iskanju pravice na podlagi načela komplementarnosti med vojnimi hudodelstvi, genocidom in hudodelstvi zoper človečnost; poziva vse strani, naj zagotovijo politično, diplomatsko, finančno in logistično podporo vsakodnevnemu delovanju Mednarodnega kazenskega sodišča;

17.  poziva, naj EU še naprej krepi njegovo delo; spodbuja poglobljen dialog in sodelovanje med sodiščem, OZN in njegovimi agencijami ter varnostnim svetom OZN; obžaluje odločitev nekaterih afriških držav o umiku iz Mednarodnega kazenskega sodišča ter jih poziva, naj ponovno razmislijo o tem; pozove vse države članice OZN, da se z ratifikacijo Rimskega statuta pridružijo temu sodišču, in spodbuja ratifikacijo sprememb iz Kampale;

18.  najostreje obsoja aktualne grobe kršitve človekovih pravic, ki jih izvaja ISIS/Daiš, ter napade skupine Boko Haram na otroke, pa tudi druge napade terorističnih ali paravojaških organizacij na civiliste, zlasti ženske in otroke; obsoja vse pogostejše in obsežnejše uničevanje kulturne dediščine in poziva k podpori ustreznih prizadevanj v različnih forumih OZN;

19.  poziva EU, naj si dejavno prizadeva, da bi OZN priznal genocid nad verskimi manjšinami, ki ga je zagrešil t. i. ISIS/Daiš, in da se primeri domnevnih hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in genocida predložijo Mednarodnemu kazenskemu sodišču; spodbuja poglobljen dialog in sodelovanje med sodiščem, OZN in njegovimi agencijami ter varnostnim svetom OZN;

20.  zahteva, da EU pozove vse države, naj človekove pravice umestijo v središče svojih razvojnih politik in začnejo izvajati Deklaracijo OZN o pravici do razvoja iz leta 1989; pozdravlja, da je svet OZN za človekove pravice pred kratkim imenoval posebnega poročevalca o pravici do razvoja, katerega mandat vključuje prispevanje k spodbujanju, varstvu in uresničevanju pravice do razvoja v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in drugih mednarodnih sporazumov o razvojnem sodelovanju; poudarja, da bi bilo treba pri uresničevanju vseh ciljev agende 2030 na vseh področjih upoštevati človekove pravice za vse;

21.  poziva EU, naj še naprej spodbuja enakost žensk in moških ter dejavno podpira delo v okviru pobud OZN za vključevanje žensk in načela enakosti spolov v svoje dejavnosti in programe; poziva k nadaljevanju podpornih ukrepov za krepitev vloge žensk in deklet ter k odpravi vsega nasilja in diskriminacije žensk in deklet, vključno z nasiljem na podlagi spola; odločno poziva države članice, naj si prizadevajo za medregionalne pobude, s katerimi bi spodbujali, varovali in uresničevali pravice žensk;

22.  opozarja na zavezanost EU vključevanju človekovih pravic in vidikov enakosti spolov v skladu s prelomnima resolucijama varnostnega sveta OZN št. 1325 (2000) in št. 1820 (2008) o ženskah, miru in varnosti; poziva EU, naj na mednarodni ravni podpre priznavanje dodane vrednosti sodelovanja žensk pri preprečevanju in reševanju konfliktov, pri operacijah za ohranjanje miru, humanitarni pomoči in obnovi po konfliktih ter trajnostni spravi;

23.  poziva EU, naj še naprej spodbuja otrokove pravice, zlasti s prispevanjem k zagotavljanju dostopa otrok do vode, sanitarnih storitev, zdravstvenega varstva in izobraževanja, tudi na konfliktnih območjih in v begunskih taboriščih, in k odpravi dela otrok, rekrutiranja otrok vojakov, odvzema prostosti, mučenja, trgovine z otroki, prezgodnje in pod prisilo sklenjene zakonske zveze, spolnega izkoriščanja in škodljivih praks, kot je pohabljanje ženskih spolovil; poziva k ukrepom za podporo in krepitev mednarodnih prizadevanj v okviru OZN, da bi prenehali uporabljati otroke v oboroženih konfliktih in učinkoviteje obravnavali posledice konfliktnih in pokonfliktnih razmer za ženske in dekleta; poziva vse države članice OZN, naj spoštujejo svoje pogodbene obveznosti in zaveze v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah, sprejeto leta 1989, da bodo spoštovali pravice vseh otrok pod njihovo pristojnostjo ne glede na njihova pravni status in brez vsake diskriminacije;

24.  poziva države, naj spodbujajo pravice invalidov, vključno z njihovo enakopravno udeležbo in socialno vključenostjo; poziva vse države, naj ratificirajo in začnejo izvajati Konvencijo OZN o pravicah invalidov;

25.  poziva EU, naj si v sodelovanju s partnerji prizadeva za izvajanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, tudi tako, da bi več držav spodbujali k sprejetju nacionalnih akcijskih načrtov;

26.  pozdravlja newyorško deklaracijo OZN za begunce in migracije, v kateri se obravnava vprašanje velikega toka beguncev in migrantov in ki je vodila k sprejetju globalnega dogovora o celovitem okviru za pomoč beguncem, ter zavezo migrantom in beguncem, namenjeno reševanju življenj, obravnavanju posebnih potreb, boju proti rasizmu in ksenofobiji, boju proti trgovini z ljudmi, zagotavljanju enakega priznavanja in zaščite pred zakonom ter zagotovitvi vključitve v nacionalne razvojne načrte; poziva vse udeležene strani, naj zagotovijo politično zavezanost, financiranje in konkretna dejanja solidarnosti v podporo newyorške deklaracije za begunce in migrante, in opozarja, da bi bilo treba vprašanje migracij še naprej preučevati na svetovni in ne le na evropski ravni; poziva EU in njene države članice, naj v teh mednarodnih prizadevanjih prevzamejo vodilno vlogo ter naj v skladu s svojimi obveznostmi po mednarodnem pravu uresničijo svoje zaveze glede varstva človekovih pravic prosilcev za azil, beguncev, migrantov in vseh razseljenih oseb, zlasti žensk, otrok in ranljivih skupin, vključno z invalidi;

27.  poudarja, da je v skladu s členom 21 Pogodbe o Evropski uniji ter splošnimi določbami o zunanjem delovanju Unije podpreti univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic, tudi državljanskih, političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih;

28.  opozarja na dejstvo, da se notranja in zunanja skladnost na področju človekovih pravic bistvena za verodostojnost politike EU na področju človekovih pravic v zunanjih odnosih Unije s tretjimi državami, in poziva EU, naj izpolni svoje zaveze v zvezi s tem;

Prednostne naloge za posamezne države

29.  Ukrajina

obsoja dejstvo, da še vedno trajajoči ruski napadi povzročajo izjemno težke humanitarne razmere v Doneškem bazenu ter da ukrajinske in mednarodne humanitarne organizacije nimajo dostopa do zasedenih območij; je zelo zaskrbljen nad težkim humanitarnim položajem več kot 1,5 milijona notranje razseljenih oseb; je zelo zaskrbljen tudi zaradi kršitev človekovih pravic na območju Krima, ki ga je zasedla Rusija, zlasti nad izredno težkimi razmerami krimskih Tatarov, in poudarja, da mora EU Ukrajini zagotoviti dodatno finančno pomoč; ponovno izraža popolno zavezanost suverenosti, neodvisnosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja ter njeni svobodni in suvereni odločitvi, da bo sledila evropski poti; poziva vse strani, naj s političnim dialogom nemudoma začnejo ponovno vključevati zasedeni Krimski polotok v ukrajinski pravni sistem, pri čemer naj povsem spoštujejo mednarodno pravo; podpira podaljšanje trajanja sankcij proti Rusiji, dokler se ne bo sporazum iz Minska v celoti izvajal, Krim pa bo vrnjen; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Svet, naj povečata pritisk na Rusko federacijo, da bodo imele mednarodne organizacije dostop do Krima in bodo lahko glede na nenehne hude kršitve temeljnih svoboščin in človekovih pravic na polotoku spremljale stanje na področju človekovih pravic ter vzpostavile stalne mednarodne nadzorne in na konvencijah temelječe mehanizme;

30.  Sirija

najostreje obsoja grozodejstva in vsesplošne kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ki so jih zakrivile sile sirskega režima ob podpori Rusije in Irana, pa tudi kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ki so jih zakrivile nedržavne oborožene skupine, zlasti ISIL/Daiš, ki je odgovorna za zločine, ki veljajo za genocid, Fronta Fatah al Šam/ Fronta Al Nusra in druge džihadistične skupine; vztraja, da je treba še naprej preiskovati vse strani v Siriji v zvezi z uporabo in uničenjem kemičnega orožja, in obžaluje odločitev Rusije in Kitajske, da blokirata novo resolucijo varnostnega sveta OZN o uporabi kemičnega orožja; ponovno poziva, naj se zagotovi popoln in neoviran dostop humanitarni pomoči ter k odgovornosti tistih, ki so zakrivili vojne zločine in hudodelstva zoper človečnost, in posledicam zanje; podpira pobudo EU, da bi se primer Sirije predal Mednarodnemu kazenskemu sodišču, in poziva varnostni svet OZN, naj ukrepa v zvezi s tem;

31.  Demokratična ljudska republika Koreja

je zelo zaskrbljen zaradi vse slabšega stanja na področju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji; poziva severnokorejsko vlado, naj izpolni svoje obveznosti v okviru instrumentov za človekove pravice, pri katerih sodeluje, ter naj zagotovi, da bodo imeli humanitarne organizacije, neodvisni opazovalci spoštovanja človekovih pravic in posebni poročevalec OZN o stanju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji možnost vstopa v državo in jim bo zagotovljeno potrebno sodelovanje; poziva Demokratično ljudsko republiko Korejo, naj omogoči svobodo izražanja ter svobodo tiska za nacionalne in mednarodne medije, vsem svojim državljanom pa necenzuriran dostop do interneta; ostro obsoja sistematično in obširno uporabo smrtne kazni v Demokratični ljudski republiki Koreji; poziva vlado te države, naj razglasi moratorij za vse usmrtitve, da bi smrtno kazen v bližnji prihodnosti odpravila; zahteva, naj tisti, ki so najbolj odgovorni za hudodelstva zoper človečnost v Demokratični ljudski republiki Koreji, zanje odgovarjajo, da se jih privede pred Mednarodno kazensko sodišče in se proti njim uporabijo usmerjene sankcije; odločno obsoja jedrske poskuse, saj gre za nepotrebno in nevarno provokacijo, pa tudi kršitev resolucij varnostnega sveta OZN in resno grožnjo miru in stabilnosti na Korejskem polotoku in v severovzhodni Aziji;

32.  Gruzijska regija Abhazija in Chinvalska regija/Južna Osetija

je zelo zaskrbljen zaradi instrumentalizacije pravosodja in primerov izvajanja političnega pritiska na člane ustavnega sodišča; je še vedno zaskrbljen zaradi svobode izražanja, svobode medijev in pomanjkanja dostopa do zasedenih Abhazije in Chinvalske regije/Južne Osetije, kjer še vedno prihaja do številnih kršitev človekovih pravic; poziva h krepitvi medosebnih stikov med ozemljem, ki je pod nadzorom Tbilisija, in obema zasedenima regijama; poziva, naj se v celoti spoštujeta suverenost in ozemeljska celovitost Gruzije, pa tudi nedotakljivost njenih mednarodno priznanih meja; poudarja, da je treba zagotoviti varno in dostojno vrnitev beguncev in notranje razseljenih oseb v kraje, kjer so stalno prebivali; poziva gruzijsko vlado, naj vsled priporočil, izdanih na podlagi postopka splošnega rednega pregleda, sprejme ustrezne ukrepe;

33.  Belorusija

je zelo zaskrbljen zaradi rednega omejevanja svobode izražanja ter svobode združevanja in mirnega zbiranja; obsoja nadlegovanje in pridržanje neodvisnih in opozicijskih novinarjev ter zagovornikov človekovih pravic; obsoja, da se še vedno uporablja smrtna kazen; poziva k obnovitvi mandata posebnega poročevalca OZN za stanje človekovih pravic v Belorusiji na 35. zasedanju Sveta in poziva vlado, naj polno sodeluje s posebnim poročevalcem in se zaveže k izvajanju težko pričakovanih reform za zaščito človekovih pravic, tudi z izvajanjem priporočil, ki so jih dali posebni poročevalec in drugi mehanizmi za človekove pravice;

34.  Evropska sosedska politika

je prepričan o pomembnosti prvotno zastavljenega cilja evropske sosedske politike, ki je vzpostaviti prostor blaginje, stabilnosti in varnosti na podlagi skupnih vrednot in načel Unije, in sicer z zagotavljanjem pomoči in spodbud za korenite strukturne reforme v sosednjih državah, ki se izvajajo na njihovo lastno odgovornost in v dogovoru z njimi, omogočile pa bodo okrepljeno sodelovanje z EU; meni, da je podpora demokraciji, pravni državi, dobremu upravljanju, izgradnji države in človekovim pravicam v osrčju evropske sosedske politike; poudarja, da je v procesu sprememb in demokratizacije pomembno razviti uspešno in aktivno civilno družbo, ki vključuje poslovno skupnost; poziva k dodatni podpori civilne družbe, lokalnih MSP in drugih nedržavnih akterjev, saj so ti gonilna sila v procesu reform, pa tudi k bolj zavzetemu dialogu in partnerstvu med različnimi akterji in sektorji civilne družbe v EU in sosednjih državah v okviru evropske sosedske politike; poudarja pomen evropskih podjetij in njihovo vlogo pri spodbujanju in razširjanju mednarodnih standardov poslovanja;

35.  Iran

poziva Iran, naj v celoti sodeluje z vsemi mehanizmi OZN na področju človekovih pravic in s tem, da mednarodnim organizacijam za človekove pravice omogoči izvajanje njihovih misij, deluje v smeri izvajanja priporočil, podanih v tem okviru, tudi v splošnem rednem pregledu; poziva iransko vlado, naj obravnava pereča vprašanja, navedena v poročilih posebnega poročevalca OZN in generalnega sekretarja OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Iranu, pa tudi posebne pozive k ukrepanju v resolucijah generalne skupščine OZN; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ima Iran najvišjo stopnjo usmrtitev na prebivalca v svetu; poziva Iran, naj razglasi moratorij na smrtno kazen; poziva k izpustitvi vseh političnih zapornikov; ugotavlja, da ustava Islamske republike Iran formalno varuje nekatere verske manjšine in njihove temeljne verske svoboščine; je vseeno zaskrbljen, ker se je povečalo število zaprtih posameznikov iz manjšinskih verskih skupnosti oziroma posameznikov, ki so zaprti zaradi svojih prepričanj; poziva iranske oblasti, naj zagotovijo, da se bodo pravice verskih in etničnih manjšin v celoti spoštovale in da bodo zaščitene z zakonom, ter naj razširijo versko svobodo;

36.  Burundi

je zelo zaskrbljen zaradi vse slabših političnih in varnostnih razmer v Burundiju; obsoja nasilje, ki se tam dogaja že od leta 2015, in je povzročilo smrt, mučenje in ciljno nasilje nad ženskami, vključno s skupinskimi posilstvi in nadlegovanjem; obsoja zapiranje tisočev ljudi, prisilna izginotja več sto tisoč Burundijcev, kršitve svobode tiska in izražanja ter vsesplošno nekaznovanost za ta dejanja; poziva, da je treba izvesti temeljito in neodvisno preiskavo pobojev in zlorab ter storilce teh dejanj privesti pred sodišče; v zvezi s tem podpira odločitev Sveta EU, da po neuspešni razpravi v skladu s členom 96 sporazuma iz Cotonouja začasno ustavi neposredno finančno podporo burundijski upravi, tudi proračunsko, v celoti pa ohrani finančno podporo za prebivalstvo in humanitarno pomoč prek neposrednih kanalov;

37.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, predsedniku 71. generalne skupščine OZN, predsedniku sveta OZN za človekove pravice, visokemu komisarju OZN za človekove pravice in generalnemu sekretarju parlamentarne skupščine Sveta Evrope.

 

 

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0317.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0502.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov