Postopek : 2017/2598(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0186/2017

Predložena besedila :

B8-0186/2017

Razprave :

Glasovanja :

PV 16/03/2017 - 6.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0089

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 444kWORD 54k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0183/2017
13.3.2017
PE598.539v01-00
 
B8-0186/2017

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o prednostnih nalogah Evropske unije za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2017 (2017/2598(RSP))


Petras Auštrevičius, Beatriz Becerra Basterrechea, Marielle de Sarnez, Gérard Deprez, María Teresa Giménez Barbat, Marian Harkin, Ivan Jakovčić, Petr Ježek, Louis Michel, Javier Nart, Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Carolina Punset, Jozo Radoš, Frédérique Ries, Marietje Schaake, Hannu Takkula, Pavel Telička, Hilde Vautmans, Paavo Väyrynen v imenu skupine ALDE

Resolucija Evropskega parlamenta  o prednostnih nalogah Evropske unije za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2017 (2017/2598(RSP))  
B8-0186/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Ustanovne listine OZN,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter konvencij OZN ter pripadajočih izbirnih protokolov,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN 60/251 o ustanovitvi Sveta OZN za človekove pravice,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, Evropske socialne listine ter Listine EU o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o sejah Sveta OZN za človekove pravice,

–  ob upoštevanju svoje resolucije o priporočilu Svetu z dne 7. julija 2016 o 71. zasedanju generalne skupščine OZN(1),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o kršenju človekovih pravic, vključno z nujnimi resolucijami o tej temi iz leta 2016 o Etiopiji, Severni Koreji, Indiji, Krimu, Hongkongu, Kazahstanu, Egiptu, Demokratični republiki Kongo, Pakistanu, Hondurasu, Nigeriji, Gambiji, Džibutiju, Kambodži, Tadžikistanu, Vietnamu, Malaviju, Bahrajnu, Mjanmaru, Filipinih, Somaliji, Zimbabveju, Ruandi, Sudanu, Tajski, Kitajski, Braziliji, Rusiji, Tibetu, Iraku, Indoneziji, Srednjeafriški republiki, Burundiju, Nikaragvi, Kuvajtu in Gvatemali,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2016 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju za leto 2015(2),

–  ob upoštevanju členov 2, 3(5), 18, 21, 27 in 47 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju letnega poročila Sveta OZN za človekove pravice za leto 2015, pripravljenega za generalno skupščino OZN,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker sta spodbujanje in varstvo univerzalnosti človekovih pravic del etičnega in pravnega reda Evropske unije ter eden od temeljev evropske enotnosti in celovitosti; ker bi bilo treba načelo spoštovanja človekovih pravic vključiti v vse politike EU;

B.  ker je EU zelo zavezana multilaterizmu in organom OZN, kar zadeva spodbujanje in varstvo človekovih pravic.

C.  ker redna zasedanja Sveta za človekove pravice, imenovanje posebnih poročevalcev, mehanizem splošnega rednega pregleda in posebni postopki, v katerih se obravnavajo razmere v posameznih državah ali tematska vprašanja, prispevajo k spodbujanju in spoštovanju človekovih pravic, demokracije in načela pravne države;

Svet OZN za človekove pravice

1.  pozdravlja delo visokega komisarja OZN za človekove pravice Zejda Raada Al Huseina in njegovega urada; želi spomniti na zavezo EU, da bo še naprej podpirala in zagovarjala njegovo celovitost, neodvisnost in delovanje; pozdravlja vlogo Visokega komisariata Združenih narodov za človekove pravice pri spodbujanju sodelovanja med mednarodnimi in regionalnimi mehanizmi na področju človekovih pravic ter pri ugotavljanju načinov za povečanje vloge regionalnih ureditev v zvezi s splošnimi standardi človekovih pravic;

2.  meni, da sta učinkovitost in verodostojnost Sveta za človekove pravice odvisni od resnične zavezanosti njegovih članic, da vse ljudi v vseh državah zaščitijo pred kršitvami človekovih pravic, in sicer tako, da v skladu z mednarodnimi konvencijami s področja človekovih pravic spodbujajo univerzalnost, nepristranskost, objektivnost, neselektivnost, konstruktiven dialog in sodelovanje; poziva, naj se prepreči polarizacija razprave v Svetu za človekove pravice, in spodbuja konstruktivni dialog;

3.  poziva države, naj neodvisnim strokovnjakom Sveta OZN za človekove pravice, posebnim poročevalcem in strokovnjakom visokega komisariata za človekove pravice omogočijo preiskave o domnevnih kršitvah človekovih pravic, konstruktivno sodelovanje za izboljšanje razmer, spoštovanje zavez konvencijam s področja človekovih pravic in polno sodelovanje v posebnih postopkih Sveta OZN za človekove pravice; spodbuja vse države, naj se s konkretnimi ukrepi odzovejo na priporočila v okviru splošnega rednega pregleda in odpravijo pomanjkljivosti, zato naj vzpostavijo mehanizme izvajanja in spremljanja, vključno z oblikovanjem nacionalnih načrtov ukrepanja in nacionalnih usklajevalnih mehanizmov;

4.  opozarja, da mora generalna skupščina pri izvolitvi članic v Svet OZN za človekove pravice upoštevati, kako kandidatke spoštujejo spodbujanje in varstvo človekovih pravic, načela pravne države in demokracijo; pozdravlja, da se je Svet OZN za človekove pravice odločil posvetovalni odbor zaprositi, da pripravi poročilo o oceni napredka pri uvedbi regionalnih in podregionalnih ureditev za spodbujanje in varstvo človekovih pravic; poziva EU in države članice, naj pravicam in vzorcem glasovanja pripisujejo enak pomen ter izboljšajo usklajenost stališč EU v zvezi s tem; odločno poziva EU, naj nastopa enotno in doseže skupno stališče EU pri glasovanju v Svetu za človekove pravice;

5.  znova poudarja, da je pomembno, da EU dejavno in dosledno sodeluje v mehanizmih OZN za človekove pravice, zlasti s Tretjim odborom, generalno skupščino OZN in Svetom OZN za človekove pravice, da bi izboljšala svojo verodostojnost; podpira prizadevanja evropske službe za zunanje delovanje, delegacij EU v New Yorku in Ženevi ter držav članic za večjo usklajenost EU pri problematiki človekovih pravic na ravni OZN;

Tematske prednostne naloge

6.  poudarja, kako pomembno vlogo imajo pri spodbujanju varstva človekovih pravic nevladne organizacije s tega področja in zagovorniki človekovih pravic; poudarja, da je treba človekove pravice in temeljne svoboščine varovati v vseh razsežnostih njihovega izražanja, tudi v okviru novih tehnologij; je tako kot Svet OZN za človekove pravice zaskrbljen zaradi poročil o grožnjah in povračilnih ukrepih proti članom organizacij civilne družbe in nevladnih organizacij, ki so s Svetom za človekove pravice sodelovali v postopku splošnega rednega pregleda;

7.  je resno zaskrbljen zaradi številnih, vse pogostejših poskusov zmanjševanja prostora civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic, vključno s sprejetjem protiterorističnih zakonov; obsoja vsa dejanja nasilja, nadlegovanja, ustrahovanja ali preganjanja zagovornikov človekovih pravic, žvižgačev, novinarjev ali blogerjev, bodisi na spletu ali zunaj njega; poziva vse države, naj spodbujajo in zagotavljajo varno in ugodno okolje za nevladne organizacije, civilno družbo, novinarje in zagovornike človekovih pravic, zlasti ženske in otroke, in ranljive skupine, kot so osebe LGBTI, da bodo lahko delovali neodvisno in brez vmešavanja; ponovno poziva države, ki so sprejele restriktivno zakonodajo proti neodvisnim organizacijam s področja človekovih pravic, naj jo razveljavijo;

8.  meni, da so svobodni, neodvisni in nepristranski mediji eden od poglavitnih temeljev demokratične družbe, v kateri ima odprta razprava ključno vlogo; podpira poziv k imenovanju posebnega predstavnika generalnega sekretarja OZN za varnost novinarjev; poziva, naj se v vseh mednarodnih forumih izpostavljajo vprašanja svobode izražanja na spletu, digitalnih svoboščin in pomena svobodnega in odprtega interneta; poziva k zmanjšanju digitalne vrzeli in k neomejenem dostopu do informacij in komunikacije, ter k necenzuriranem dostopu do interneta;

9.  opozarja, da je uveljavljanje svobode zbiranja in združevanja še vedno glavni izziv; toplo pozdravlja delo posebnega poročevalca o pravici do svobode miroljubnega zbiranja in združevanja Maina Kiaija; poziva vse države, naj poročila ustrezno upoštevajo;

10.  poziva vse države, naj hitro ratificirajo izbirna protokola k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki vzpostavljata pritožbene in preiskovalne mehanizme;

11.  nasprotuje vsakršni diskriminaciji in preganjanju na kakršni koli podlagi ali na podlagi katerega koli statusa, kot je rasa, barva kože, jezik, vera in prepričanje, spolna usmerjenost in spolna identiteta, socialno poreklo, kasta, rojstvo, starost ali invalidnost; podpira sodelovanje EU v ustreznih posebnih postopkih, tudi z novim neodvisnim strokovnjakom za zaščito pred nasiljem in diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete; poziva EU, naj še naprej dejavno spodbuja enakost in nediskriminacijo ter se bori proti nasilju in diskriminaciji vseh posameznikov;

12.  izraža zaskrbljenost, ker se številnim ljudem, individualno ali kolektivno, krši pravica do svobode veroizpovedi ali prepričanja, in da te kršitve izvajajo države in nedržavni akterji, kar vodi v diskriminacijo, neenakost in stigmatizacijo; opozarja, da se je treba boriti zoper nestrpnost in diskriminacijo na podlagi vere ali prepričanja, da bi zagotovili spoštovanje drugih medsebojno povezanih pravic, kot je svoboda izražanja;

13.  poziva EU, naj si prizadeva zagotoviti večjo zaščito verskih in etničnih manjšin proti preganjanju in nasilju ter za razveljavitev zakonov, ki kriminalizirajo bogokletstvo ali versko odpadništvo in lahko služijo kot pretveza za preganjanje pripadnikov verskih manjšin ter nevernih; poziva, naj se podpre delo posebnega poročevalca za svobodo veroizpovedi ali prepričanja;

14.  odločno spodbuja, da EU še naprej podpira pristop ničelne tolerance do smrtne kazni, in poziva, naj si še bolj prizadeva za krepitev medregionalne podpore za naslednjo resolucijo generalne skupščine OZN o moratoriju za smrtno kazen; pozdravlja odločitev Madagaskarja, Fidžija, Surinama in Republike Kongo leta 2015, da odpravijo smrtno kazen za vse zločine; obžaluje ponovno uvedbo usmrtitev v številnih državah, vključno z Bahrajnom, Kuvajtom, Belorusijo, Bangladešem, Indijo, Omanom, Južnim Sudanom, Indonezijo in Čadom; obžaluje tudi, da prihaja do poročil o naraščanju števila smrtnih kazni, zlasti na Kitajskem, v Egiptu, Iranu, Nigeriji, Pakistanu in Saudovi Arabiji; opozarja organe v teh državah, da so države pogodbenice Konvencije o otrokovih pravicah, ki odločno prepoveduje smrtno kazen za kazniva dejanja, ki jih storijo mlajši od 18 let;

15.  poziva EU, naj v svojih izjavah podpre prizadevanja OZN proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju, množičnim usmrtitvam in usmrtitvam za kazniva dejanja, tudi tista, ki so povezana z drogami, in poziva evropsko službo za zunanje delovanje, naj v skladu s smernicami za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugega krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja v dialogu na vseh ravneh in v forumih okrepi prizadevanja EU v boju proti usmrtitvam po hitrem postopku, mučenju in drugemu slabemu ravnanju; poziva k univerzalni ratifikaciji in učinkovitem izvajanju Konvencije OZN proti mučenju in njenega izbirnega protokola;

16.  je zelo zaskrbljen zaradi nenehnih hudih kršitev in zlorab človekovih pravic po vsem svetu; odločno podpira Mednarodno kazensko sodišče kot ključno inštitucijo pri prizadevanjih, da storilci odgovarjajo za svoja dejanja, žrtve pa dobijo pomoč pri iskanju pravice na podlagi načela komplementarnosti za vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in genocid; zahteva od vseh strani, naj zagotovijo politično, diplomatsko, finančno in logistično podporo vsakodnevnemu delovanju Mednarodnega kazenskega sodišča;

17.  poziva EU, naj še naprej krepi njegovo delo; spodbuja poglobljen dialog in sodelovanje med sodiščem, OZN in njenimi agencijami ter varnostnim svetom OZN; obžaluje odločitev nekaterih afriških držav, da se umaknejo iz Mednarodnega kazenskega sodišča, ter jih poziva, naj ponovno razmislijo o tem; poziva vse države članice OZN, da se z ratifikacijo Rimskega statuta pridružijo sodišču, in spodbuja ratifikacijo sprememb iz Kampale;

18.  obsoja nespoštovanje mednarodnega humanitarnega prava ter je zelo zaskrbljen zaradi vse večjega števila poškodb civilistov v oboroženih spopadih po svetu in smrtonosnih napadov na bolnišnice, šole, humanitarne konvoje in druge civilne cilje; vztraja, da se tovrstne kršitve ustrezno upoštevajo v okviru obravnav Sveta za človekove pravice za posamezne države in ustreznih pregledov znotraj mehanizma splošnega rednega pregleda;

19.  najostreje obsoja sedanje grobe kršitve človekovih pravic, ki jih izvaja ISIS/Daiš, ter napade skupine Boko Haram na otroke, pa tudi druge napade terorističnih ali paravojaških organizacij na civilno prebivalstvo, zlasti ženske in otroke; obsoja vse pogostejše in obsežnejše uničevanje kulturne dediščine in poziva k podpori za ustrezna prizadevanja v različnih forumih OZN;

20.  poziva EU, naj si dejavno prizadeva, da bi OZN priznala genocid nad etničnimi in verskimi manjšinami, ki ga je zagrešil t. i. ISIS/Daiš, in da se primeri domnevnih hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in genocida predložijo Mednarodnemu kazenskemu sodišču; spodbuja poglobljen dialog in sodelovanje med sodiščem, OZN in njenimi agencijami ter varnostnim svetom OZN;

21.  poziva EU, naj spodbuja vse države, da bodo človekove pravice postavile v središče svojih razvojnih politik in začele izvajati Deklaracijo OZN o pravici do razvoja iz leta 1989; pozdravlja, da je Svet OZN za človekove pravice nedavno imenoval posebnega poročevalca o pravici do razvoja, katerega mandat vključuje prispevanje k spodbujanju, varstvu in uresničevanju pravice do razvoja v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in drugih mednarodnih sporazumov o razvojnem sodelovanju; poudarja, da bi morale biti človekove pravice za vse horizontalna značilnost pri uresničevanju vseh ciljev agende 2030;

22.  poziva EU, naj še naprej spodbuja enakost med ženskami in moškimi in dejavno podpira delo pobud OZN za vključevanje žensk in načela enakosti spolov v svoje dejavnosti in programe; poziva k nadaljevanju podpornih ukrepov za krepitev vloge žensk in deklet ter odpravi vsega nasilja in diskriminacije žensk in deklet, vključno z nasiljem na podlagi spola; odločno poziva, naj EU spodbuja medregionalne pobude za spodbujanje, varstvo in uresničevanje pravic žensk, prispeva k doslednemu in učinkovitemu izvajanju pekinških izhodišč za ukrepanje ter akcijskega programa Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju ter bo v tem okviru še naprej zavezana spolnim in reproduktivnim pravicam;

23.  opozarja na zavezanost EU vključevanju človekovih pravic in vidikov enakosti spolov v skladu s prelomnima resolucijama varnostnega sveta OZN št. 1325 (2000) in št. 1820 (2008) o ženskah, miru in varnosti; poziva EU, naj na mednarodni ravni podpre priznavanje dodane vrednosti sodelovanja žensk pri preprečevanju in reševanju konfliktov, pri operacijah za ohranjanje miru, humanitarni pomoči in obnovi po konfliktih ter trajnostni spravi;

24.  poziva EU, naj še naprej spodbuja otrokove pravice, zlasti s prispevanjem k zagotavljanju dostopa otrok do vode, sanitarnih storitev, zdravstvenega varstva in izobraževanja, tudi na konfliktnih območjih in v begunskih taboriščih, in z odpravo dela otrok, rekrutiranja otrok vojakov, odvzema prostosti, mučenja, trgovine z otroki, prezgodnje in pod prisilo sklenjene zakonske zveze, spolnega izkoriščanja in škodljivih praks, kot je pohabljanje ženskih spolovil; poziva, naj se sprejmejo ukrepi za podporo in krepitev mednarodnih prizadevanj v okviru OZN, da bi prenehali uporabljati otroke v oboroženih konfliktih in učinkoviteje obravnavali posledice, ki jih imajo konfliktne in pokonfliktne razmere za ženske in dekleta; poziva vse države članice OZN, naj spoštujejo svoje pogodbene obveznosti in zaveze v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah, ki je bila sprejeta leta 1989, da bodo spoštovale pravice vseh otrok pod njihovo pristojnostjo ne glede na njihov pravni status in brez vsake diskriminacije;

25.  poziva države, naj spodbujajo pravice invalidov, vključno z njihovo enakopravno udeležbo in socialno vključenostjo; poziva vse države, naj ratificirajo in izvajajo Konvencijo OZN o pravicah invalidov;

26.  poziva EU, naj si v sodelovanju s partnerji prizadeva za izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, med drugim za to, da bi več držav sprejelo nacionalne akcijske načrte ter sodelovalo pri dejavnostih delovne skupine OZN in v okviru visokega komisariata Združenih narodov za človekove pravice; ponovno poziva vse države in EU, naj dejavno in konstruktivno sodelujejo pri tem procesu, da bodo vzpostavile pravno zavezujoč instrument za preprečevanje in preiskovanje kršitev človekovih pravic ter za povrnitev škode in zagotovitev dostopa do pravnih sredstev v primeru takšnih kršitev;

27.  pozdravlja newyorško deklaracije OZN za begunce in migrante, ki obravnava vprašanje velikega toka beguncev in migrantov in je privedla do sprejetja globalnega dogovora o celostnem okviru za odzivanje na begunsko krizo, ter zavezo, ki se uporablja za migrante in begunce in je namenjena reševanju življenj, obravnavanju posebnih potreb, boju proti rasizmu in ksenofobiji, boju proti trgovini z ljudmi, zagotavljanju enakosti pred zakonom in pravnega varstva ter vključevanju v nacionalne razvojne programe; poziva vse udeležene strani, naj zagotovijo politično zavezanost, financiranje in konkretna dejanja solidarnosti v podporo newyorške deklaracije za begunce in migrante, in opozarja, da bi bilo treba vprašanje migracij še naprej preučevati na svetovni in ne le na evropski ravni; poziva EU in njene države članice, naj v teh mednarodnih prizadevanjih prevzamejo vodilno vlogo ter naj v skladu s svojimi obveznostmi po mednarodnem pravu uresničijo svoje zaveze glede varstva človekovih pravic prosilcev za azil, beguncev, migrantov in vseh razseljenih oseb, zlasti žensk, otrok in ranljivih skupin, vključno z invalidi;

28.  opozarja, da bi bilo treba migrante vračati samo ob popolnem spoštovanju njihovih pravic in le, če jim je v domači državi zagotovljeno varstvo pravic; poziva vlade, naj odpravijo samovoljne aretacije in pridržanja migrantov, vključno z mladoletniki; poziva vse države, naj na podlagi Konvencije o otrokovih pravicah sprejmejo konkretne ukrepe v korist begunskih in migrantskih otrok ter okrepijo sisteme za zaščito otrok, vključno z usposabljanjem socialnih delavcev in drugih poklicnih skupin, pa tudi usklajena prizadevanja z nevladnimi organizacijami; poziva vse države, naj ratificirajo in izvajajo Mednarodno konvencijo o pravicah delavcev migrantov in članov njihovih družin;

29.  poudarja, da je v skladu s členom 21 Lizbonske pogodbe ter splošnimi določbami o zunanjem delovanju Unije podpreti univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic, tudi državljanskih, političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih;

30.  poudarja, da je treba sprejeti pristop, ki temelji na pravicah, ter spoštovanje človekovih pravic vključiti v vse politike EU, tudi o trgovini, naložbah, javnih storitvah, razvojnem sodelovanju in migraciji, ter v njene skupne varnostne in obrambne politike;

31.  opozarja na dejstvo, da se notranja in zunanja skladnost na področju človekovih pravic bistvena za verodostojnost politike EU na področju človekovih pravic v zunanjih odnosih Unije s tretjimi državami, in poziva EU, naj izpolni svoje zaveze v zvezi s tem;

Prednostne naloge za posamezne države

Belorusija

32.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi rednega omejevanja svobode izražanja ter svobode združevanja in mirnega zbiranja; obsoja nadlegovanje neodvisnih in opozicijskih novinarjev ter nadlegovanje in pridržanje zagovornikov človekovih pravic, prav tako pa obsoja nadaljnje izvajanje smrtne kazni; poziva k obnovitvi mandata posebnega poročevalca OZN za stanje na področju človekovih pravic v Belorusiji na zasedanju Sveta in poziva vlado, naj v celoti sodeluje s posebnim poročevalcem in se zaveže k izvajanju težko pričakovanih reform za zaščito človekovih pravic, tudi z izvajanjem priporočil, ki so jih dali posebni poročevalec in drugi mehanizmi za človekove pravice;

Burundi

33.  je zelo zaskrbljen zaradi vse slabših političnih in varnostnih razmer v Burundiju in čedalje večjega števila ljudi, ki bežijo iz države; obsoja nasilje, ki se tam dogaja že od leta 2015, in je povzročilo smrt, mučenje in ciljno nasilje nad ženskami, vključno s skupinskimi posilstvi in nadlegovanjem; obsoja zapiranje tisočev ljudi, prisilna izginotja več sto tisoč Burundijcev, kršitve svobode tiska in izražanja ter vsesplošno nekaznovanost za ta dejanja; poziva, da je treba izvesti temeljito in neodvisno preiskavo pobojev in zlorab ter storilce teh dejanj privesti pred sodišče; v zvezi s tem podpira odločitev Sveta EU, da po neuspešni razpravi v skladu s členom 96 sporazuma iz Cotonouja začasno ustavi neposredno finančno podporo burundijski upravi, tudi proračunsko, v celoti pa ohrani finančno podporo za prebivalstvo in humanitarno pomoč prek neposrednih kanalov; poziva EU in države članice, naj podprejo skupno izjavo o Burundiju, ki postavlja pod vprašaj članstvo v Svetu OZN za človekove pravice, dokler država ne bo začela v celoti in konstruktivno sodelovati s preiskovalno komisijo ter Svetom in njegovimi mehanizmi in obravnavala resnih kršitev človekovih pravic;

Demokratična republika Kongo

34.  je zelo zaskrbljen zaradi resnih kršitev človekovih pravic, ki jih povsem nekaznovane izvajajo varnostne sile, in poziva, naj se poišče odgovorne za ta dejanja; poziva Svet, naj v primeru nadaljnjega nasilja razmisli, da bi v skladu s Sporazumom iz Cotonouja razširil veljavne omejevalne ukrepe, kot so usmerjene sankcije EU, vključno s prepovedjo potovanja in zamrznitvijo premoženja za osebe, odgovorne za represivne ukrepe in spodkopavanje demokratičnega procesa v Demokratični republiki Kongo; poziva oblasti Demokratične republike Kongo, naj začnejo izvajati sporazum, sklenjen decembra 2016, in do letošnjega decembra s pomočjo mednarodnih akterjev organizirajo volitve; v zvezi s tem poziva Svet OZN za človekove pravice, naj še naprej spremlja razmere v Demokratični republiki Kongo, dokler ne bodo organizirane volitve in opravljen prehod v demokracijo; opozarja, kako pomembna je stabilnost regije Velikih jezer, zlasti razmere na področju človekovih pravic na vzhodu države, tudi v zvezi s pregonom spolnega nasilja;

Gruzijska regija Abhazija in Chinvalska regija/Južna Osetija

35.  ostaja zaskrbljen nad svobodo izražanja in svobodo medijev, pa tudi nad dejstvom, da ni mogoč dostop do zasedenih Abhazije in Chinvalske regije/Južne Osetije, ki ju zaseda Rusija in kjer še vedno prihaja do številnih kršitev človekovih pravic; poziva h krepitvi medosebnih stikov med ozemljem, ki je pod nadzorom Tbilisija, in obema zasedenima regijama; poziva, naj se v celoti spoštuje suverenost in ozemeljska celovitost Gruzije, pa tudi nedotakljivost njenih mednarodno priznanih meja; poudarja, da je treba zagotovi varno in dostojno vrnitev beguncev in notranje razseljenih oseb v kraje, kjer so stalno prebivali; poziva gruzijsko vlado, naj sprejme ustrezne ukrepe ter tako zagotovi ukrepanje po priporočilih postopka splošnega rednega pregleda;

Iran

36.  poziva Iran, naj v celoti sodeluje z vsemi mehanizmi OZN na področju človekovih pravic in s tem, da mednarodnim organizacijam za človekove pravice omogoči izvajanje njihovih misij, deluje v smeri izvajanja priporočil, podanih v tem okviru, tudi v splošnem rednem pregledu; poziva iransko vlado, naj obravnava pereča vprašanja, navedena v poročilih posebnega poročevalca OZN in generalnega sekretarja OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Iranu, pa tudi posebne pozive k ukrepanju v resolucijah generalne skupščine OZN; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ima Iran najvišjo stopnjo usmrtitev na prebivalca v svetu; poziva Iran, naj razglasi moratorij na smrtno kazen; poziva k izpustitvi vseh političnih zapornikov;

Mjanmar/Burma

37.  je izjemno zaskrbljen zaradi poročil o nasilnih spopadih v severnem delu države Rakhine ter obžaluje izgubo življenj, možnosti za preživljanje in zatočišč, pa tudi poročila, da oborožene mjanmarske enote nesorazmerno uporabljajo silo; poziva vojaške in varnostne sile, naj nemudoma prenehajo uboje, nadlegovanje in posilstva, ki jih izvajajo nad rohinškim ljudstvom, ter prenehajo sežigati njihove domove; zahteva, da vlada in civilni organi Mjanmara nemudoma ustavijo diskriminacijo in ločevanje rohinške manjšine; poziva k varovanju pravic rohinškega ljudstva ter zagotovitvi zaščite, varnosti in enakosti za vse državljane Mjanmara;

38.  pozdravlja odločitev mjanmarske vlade, da uresničitev miru in narodne sprave uvrsti med prednostne naloge; pozdravlja razglas vlade Mjanmara o ustanovitvi preiskovalne komisije za preiskavo nedavnega nasilja v državi Rakhine; poudarja, da je treba ustrezno sodno preganjati odgovorne in zagotoviti primerne odškodnine žrtvam kršitev; poziva mjanmarsko vlado, naj nadaljuje proces demokratizacije ter spoštuje načela pravne države, svobodo govora in temeljne človekove pravice; poziva EU in države članice, naj podprejo podaljšanje mandata posebnega poročevalca o Mjanmaru;

Saudova Arabija

39.  ponovno izraža zaskrbljenost nad sistematičnimi kršitvami človekovih pravic v državi; obsoja zaskrbljujočo stopnjo izrekov smrtnih kazni v Saudovi Arabiji, vključno z množičnimi usmrtitvami, in poziva državo, naj razglasi moratorij na smrtno kazen; poziva oblasti, naj izpustijo vse zapornike vesti, tudi Raifa Badavija, dobitnika nagrade Saharova za leto 2015; poziva EU, naj posebej pozorno spremlja njegov primer; ponovno poudarja, da morajo biti članice Sveta OZN za človekove pravice izvoljene med članicami, ki spoštujejo človekove pravice, pravno državo in demokracijo; poziva savdske oblasti, naj v celoti sodelujejo pri posebnih postopkih Sveta za človekove pravice in Urada visokega komisarja za človekove pravice;

Sirija

40.  najostreje obsoja grozodejstva in vsesplošne kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ki so jih zakrivile Asadove sile ob podpori Rusije in Irana, pa tudi kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ki so jih zakrivile nedržavne oborožene skupine, zlasti ISIS/Daiš, Fronta Fatah al Šam/ Fronta Al Nusra in druge džihadistične skupine; poudarja, da je treba še naprej preiskovati vse strani v Siriji v zvezi z uporabo in uničenjem kemičnega orožja, in obžaluje odločitev Rusije in Kitajske, da blokirata novo resolucijo varnostnega sveta OZN o uporabi kemičnega orožja; ponovno poziva, naj se zagotovi popoln in neoviran dostop humanitarni pomoči ter poišče in kaznuje tiste, ki so zakrivili vojne zločine in hudodelstvo zoper človečnost; podpira pobudo EU, da bi se primer Sirije predal Mednarodnemu kazenskemu sodišču, in poziva varnostni svet OZN, naj ukrepa v zvezi s tem;

41.  je zadovoljen, da je bila z resolucijo, sprejeto na 33. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice, ustanovljena skupina na visoki ravni, ki bo v posvetovanju z neodvisno mednarodno preiskovalno komisijo preiskala prisilna izginotja, samovoljna pridržanja in potrebo po prevzemu odgovornosti za s tem povezane kršitve, pri tem pa se bo opirala na pričevanja prič in izjave sirskega ljudstva; podpira mandat preiskovalne komisije za posebno preiskavo o Alepu, rezultate katere bi bilo treba predstaviti najpozneje na 34. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice marca, in poziva, naj se poročilo predstavi tudi generalni skupščini in varnostnemu svetu; podpira podaljšanje mandata preiskovalne komisije;

Južni Sudan

42.  poziva vse strani, naj ne kršijo človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, vključno s kršitvami, ki veljajo za mednarodne zločine, kot so zunajsodni uboji, nasilje na etnični podlagi, spolno nasilje zaradi konflikta, vključno s posilstvi, ter nasilje na podlagi spola, novačenje in uporaba otrok, prisilna izginotja ter samovoljne aretacije in pridržanje; je seznanjen, da je sudanska vlada 16. marca 2016 podpisala sporazum o časovnem načrtu, nato pa pojasnila svojo zavezo, da bo v nacionalni dialog vključila druge ustrezne deležnike in da bo še naprej podpirala sklepe, ki so jih dosegli opozicijski podpisniki in usmerjevalni odbor za nacionalni dialog (mehanizem 7 + 7); vztraja, da morajo vse strani izpolnjevati svoje zaveze, in poziva k trajnemu dialogu za dokončno premirje; poziva EU in njene države članice, naj ostanejo zavezane podpori prizadevanjem Afriške unije, da Sudanu in sudanskemu ljudstvu pri prehodu v notranje reformirano demokracijo prinese mir;

43.  poziva EU in države članice, naj podaljšajo mandat komisije za človekove pravice v Južnem Sudanu, okrepijo njeno vlogo za preiskovanje primerov kršitev človekovih pravic ter pridobijo podatke o spolnem nasilju; podpira vključitev njenih priporočil v poročilo, ki se bo posredovalo generalni skupščini in varnostnemu svetu OZN;

Ukrajina

44.  obsoja dejstvo, da še vedno trajajoči ruski napadi povzročajo izjemno težke humanitarne razmere v Doneškem bazenu ter da ukrajinske in mednarodne humanitarne organizacije nimajo dostopa do zasedenih območij; je zelo zaskrbljen nad težkim humanitarnim položajem več kot 1,5 milijona notranje razseljenih oseb; je zelo zaskrbljen tudi zaradi kršitev človekovih pravic na območju Krima, ki ga je zasedla Rusija, zlasti nad izredno težkimi razmerami krimskih Tatarov, in poudarja, da mora EU Ukrajini zagotoviti nadaljnjo finančno pomoč; ponovno izraža popolno zavezanost suverenosti, politični neodvisnosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine v njenih mednarodno priznanih mejah ter njeni svobodni in suvereni odločitvi, da bo sledila evropski poti; poziva vse strani, naj nemudoma začnejo s političnim dialogom in povsem v skladu z mednarodnim pravom ponovno vključevati zasedeni Krimski polotok v ukrajinski pravni sistem; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Svet, naj okrepita pritisk na Rusko federacijo, da bodo imele mednarodne organizacije dostop do Krima in bodo lahko glede na nenehne hude kršitve temeljnih svoboščin in človekovih pravic na polotoku spremljale stanje na področju človekovih pravic ter vzpostavile stalne mednarodne nadzorne in na konvencijah temelječe mehanizme;

Jemen

45.  je zelo zaskrbljen nad katastrofalnimi humanitarnimi razmerami v Jemnu; obsoja dejstvo, da so tarča tudi civilisti, zajeti v nevzdržne razmere med vojskujočimi se stranmi, ki jim dajejo nasprotujoče si napotke, kar je v nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom in mednarodnim pravom o človekovih pravicah; poudarja, da mednarodno pravo o človekovih pravicah in mednarodno humanitarno pravo strogo prepovedujeta novačenje in uporabo otrok v oboroženih spopadih, novačenje otrok, mlajših od petnajst let, pa lahko pomeni tudi vojni zločin; poziva vse strani, naj nemudoma izpustijo te otroke in se vzdržijo njihovega novačenja; poziva vse strani, naj zmanjšajo napetost ter nemudoma sklenejo stabilno premirje, ki bo omogočilo pogajanja za politično in vključujočo rešitev konflikta; v zvezi s tem v celoti podpira prizadevanja posebnega odposlanca OZN za Jemen Ismaila Ulda Šejka Ahmeda ter izvajanje resolucije Sveta za človekove pravice št. 33/16 iz oktobra 2016, v kateri se od OZN zahteva, da sodeluje z neodvisno nacionalno preiskovalno komisijo, prav tako pa spodbuja vsa prizadevanja za neodvisno mednarodno preiskavo, s katero bi odpravili nekaznovanost v Jemnu;

o

o  o

46.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje  Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, predsedniku 71. generalne skupščine OZN, predsedniku Sveta OZN za človekove pravice, visokemu komisarju OZN za človekove pravice in generalnemu sekretarju parlamentarne skupščine Sveta Evrope.

 

 

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0317.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0502.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov