PREDLOG RESOLUCIJE o prednostnih nalogah Evropske unije za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2017
13.3.2017 - (2017/2598(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Elena Valenciano, Pier Antonio Panzeri, Soraya Post in drugi v imenu skupine S&D
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0183/2017
B8-0187/2017
Resolucija Evropskega parlamenta o prednostnih nalogah Evropske unije za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2017
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Ustanovne listine OZN,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter konvencij OZN ter pripadajočih izbirnih protokolov,
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN 60/251 o ustanovitvi Sveta OZN za človekove pravice,
– ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, Evropske socialne listine ter Listine EU o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o zasedanjih Sveta OZN za človekove pravice,
– ob upoštevanju svoje resolucije o priporočilu Svetu z dne 7. julija 2016 o 71. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov[1],
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o kršenju človekovih pravic, vključno z nujnimi resolucijami o tej temi iz leta 2016 o Etiopiji, Severni Koreji, Indiji, Krimu, Hongkongu, Kazahstanu, Egiptu, Demokratični republiki Kongo, Pakistanu, Hondurasu, Nigeriji, Gambiji, Džibutiju, Kambodži, Tadžikistanu, Vietnamu, Malaviju, Bahrajnu, Mjanmaru, Filipinih, Somaliji, Zimbabveju, Ruandi, Sudanu, Tajski, Kitajski, Braziliji, Rusiji, Tibetu, Iraku, Indoneziji, Srednjeafriški republiki, Burundiju, Nikaragvi, Kuvajtu in Gvatemali,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2016 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju za leto 2015[2],
– ob upoštevanju členov 2, 3(5), 18, 21, 27 in 47 Pogodbe o Evropski uniji,
– ob upoštevanju letnega poročila Sveta OZN za človekove pravice za leto 2015, pripravljenega za generalno skupščino OZN,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker sta spodbujanje in varstvo univerzalnosti človekovih pravic del etičnega in pravnega reda Evropske unije ter eden od temeljev evropske enotnosti in celovitosti; ker bi bilo treba načelo spoštovanja človekovih pravic vključiti v vse politike EU;
B. ker je EU zelo zavezana multilaterizmu in organom OZN, kar zadeva spodbujanje in varstvo človekovih pravic;
C. ker redna zasedanja Sveta OZN za človekove pravice, imenovanje posebnih poročevalcev, mehanizem splošnega rednega pregleda in posebni postopki, v katerih se obravnavajo razmere v posameznih državah ali tematska vprašanja, prispevajo k spodbujanju in spoštovanju človekovih pravic, demokracije in načela pravne države;
Svet OZN za človekove pravice
1. pozdravlja delo visokega komisarja OZN za človekove pravice Zejda Raada Al Huseina in njegovega urada; želi spomniti na zavezo EU, da bo še naprej podpirala in zagovarjala njegovo celovitost, neodvisnost in delovanje; pozdravlja vlogo Visokega komisariata Združenih narodov za človekove pravice pri spodbujanju sodelovanja med mednarodnimi in regionalnimi mehanizmi na področju človekovih pravic ter pri ugotavljanju načinov za povečanje vloge regionalnih ureditev v zvezi s splošnimi standardi človekovih pravic;
2. meni, da sta učinkovitost in verodostojnost Sveta za človekove pravice odvisni od resnične zavezanosti njegovih članic, da vse ljudi v vseh državah zaščitijo pred kršitvami človekovih pravic, in sicer tako, da v skladu z mednarodnimi konvencijami s področja človekovih pravic spodbujajo univerzalnost, nepristranskost, objektivnost, neselektivnost, konstruktiven dialog in sodelovanje; poziva, naj se prepreči polarizacija razprave v Svetu za človekove pravice, in spodbuja konstruktivni dialog;
3. poziva države, naj neodvisnim strokovnjakom Sveta OZN za človekove pravice, posebnim poročevalcem in strokovnjakom visokega komisariata za človekove pravice omogočijo preiskave o domnevnih kršitvah človekovih pravic, konstruktivno sodelovanje za izboljšanje razmer, spoštovanje zavez konvencijam s področja človekovih pravic in polno sodelovanje v posebnih postopkih Sveta OZN za človekove pravice (tudi pri splošnem rednem pregledu); spodbuja vse države, naj se s konkretnimi ukrepi odzovejo na priporočila v okviru splošnega rednega pregleda in odpravijo pomanjkljivosti tako, da vzpostavijo mehanizme izvajanja in spremljanja, vključno z oblikovanjem nacionalnih načrtov ukrepanja in nacionalnih usklajevalnih mehanizmov;
4. opozarja, da mora generalna skupščina pri izvolitvi članic v Svet OZN za človekove pravice upoštevati, kako kandidatke spoštujejo spodbujanje in varstvo človekovih pravic, načela pravne države in demokracijo; pozdravlja, da se je Svet OZN za človekove pravice odločil posvetovalni odbor zaprositi, da pripravi poročilo o oceni napredka pri uvedbi regionalnih in podregionalnih ureditev za spodbujanje in varstvo človekovih pravic; poziva EU in države članice, naj pravicam in vzorcem glasovanja pripisujejo enak pomen ter izboljšajo usklajenost stališč EU v zvezi s tem; odločno poziva EU, naj nastopa enotno in doseže skupno stališče EU pri glasovanju v Svetu za človekove pravice;
5. znova poudarja, da je pomembno, da EU dejavno in dosledno sodeluje v mehanizmih OZN za človekove pravice, zlasti s Tretjim odborom, generalno skupščino OZN in Svetom OZN za človekove pravice, da bi izboljšala svojo verodostojnost; podpira prizadevanja evropske službe za zunanje delovanje, delegacij EU v New Yorku in Ženevi ter držav članic za večjo usklajenost EU pri problematiki človekovih pravic na ravni OZN;
Tematske prednostne naloge
6. poudarja, da imajo pri spodbujanju varstva človekovih pravic pomembno vlogo nevladne organizacije, ki delujejo na tem področju, in zagovorniki človekovih pravic; poudarja, da je treba človekove pravice in temeljne svoboščine varovati v vseh razsežnostih njihovega izražanja, tudi v okviru novih tehnologij; je tako kot Svet OZN za človekove pravice zaskrbljen zaradi poročil o grožnjah in povračilnih ukrepih proti članom organizacij civilne družbe in nevladnih organizacij, ki so s Svetom za človekove pravice sodelovali v postopku splošnega rednega pregleda;
7. je resno zaskrbljen zaradi številnih, vse pogostejših poskusov zmanjševanja prostora civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic, vključno s sprejetjem protiterorističnih zakonov; obsoja vsa dejanja nasilja, nadlegovanja, ustrahovanja ali preganjanja zagovornikov človekovih pravic, žvižgačev, novinarjev ali blogerjev, bodisi na spletu ali drugje; poziva vse države, naj spodbujajo in zagotavljajo varno in ugodno okolje za nevladne organizacije, civilno družbo, novinarje in zagovornike človekovih pravic, s posebnim poudarkom na vseh ranljivih skupinah, da bodo lahko delovali neodvisno in brez vmešavanja; ponovno poziva države, ki so sprejele restriktivne zakone proti neodvisnim organizacijam s področja človekovih pravic, naj jih razveljavijo;
8. meni, da so svobodni, neodvisni in nepristranski mediji med glavnimi temelji demokratične družbe, v kateri ima odprta razprava ključno vlogo; podpira poziv k imenovanju posebnega predstavnika generalnega sekretarja OZN za varnost novinarjev; poziva, naj se v vseh mednarodnih forumih izpostavi vprašanje svobode izražanja na spletu in digitalnih svoboščin ter pomen svobodnega in odprtega interneta; poziva k zmanjšanju digitalne vrzeli in k neomejenem dostopu do informacij in komunikacije, ter k necenzuriranem dostopu do interneta;
9. opozarja, da je pravica do svobode zbiranja in združevanja še vedno velik izziv; toplo pozdravlja delo posebnega poročevalca o pravici do svobode miroljubnega zbiranja in združevanja Maine Kiaija; poziva vse države, naj poročila ustrezno upoštevajo;
10. poziva vse države, naj hitro ratificirajo izbirna protokola k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki vzpostavljata pritožbene in preiskovalne mehanizme;
11. nasprotuje vsakršni diskriminaciji in preganjanju na kakršni koli podlagi ali na podlagi katerega koli statusa, kot je rasa, barva kože, jezik, vera in prepričanje, spolna usmerjenost in spolna identiteta, socialno poreklo, kasta, rojstvo, starost ali invalidnost; podpira sodelovanje EU v ustreznih posebnih postopkih, tudi z novim neodvisnim strokovnjakom za zaščito pred nasiljem in diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete; poziva EU, naj še naprej dejavno spodbuja enakost in nediskriminacijo ter se bori proti nasilju in diskriminaciji vseh posameznikov;
12. izraža zaskrbljenost, ker se številnim ljudem, individualno ali kolektivno, krši pravica do svobode veroizpovedi ali prepričanja, in da te kršitve izvajajo države in nedržavni akterji, kar vodi v diskriminacijo, neenakost in stigmatizacijo; opozarja, da se je treba boriti zoper nestrpnost in diskriminacijo na podlagi vere ali prepričanja, da bi zagotovili spoštovanje drugih medsebojno povezanih pravic, kot je svoboda izražanja;
13. poziva EU, naj si prizadeva zagotoviti večjo zaščito verskih in etničnih manjšin proti preganjanju in nasilju ter za razveljavitev zakonov, ki kriminalizirajo bogokletstvo ali versko odpadništvo in lahko služijo kot pretveza za preganjanje pripadnikov verskih manjšin ter nevernih; poziva, naj se podpre delo posebnega poročevalca za svobodo veroizpovedi ali prepričanja;
14. odločno spodbuja, da EU še naprej podpira pristop ničelne tolerance do smrtne kazni, in poziva, naj si še bolj prizadeva za krepitev medregionalne podpore za naslednjo resolucijo generalne skupščine OZN o moratoriju za smrtno kazen; pozdravlja odločitev Madagaskarja, Fidžija, Surinama in Republike Kongo leta 2015, da odpravijo smrtno kazen za vse zločine; obžaluje ponovno uvedbo usmrtitev v številnih državah, vključno z Bahrajnom, Kuvajtom, Belorusijo, Bangladešem, Indijo, Omanom, Južnim Sudanom, Indonezijo in Čadom; obžaluje tudi, da prihaja do poročil o naraščanju števila smrtnih kazni, zlasti na Kitajskem, v Egiptu, Iranu, Nigeriji, Pakistanu in Saudovi Arabiji; opozarja organe v teh državah, da so države pogodbenice Konvencije o otrokovih pravicah, ki odločno prepoveduje smrtno kazen za kazniva dejanja, ki jih storijo mlajši od 18 let;
15. poziva EU, naj v svojih izjavah podpre prizadevanja OZN proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju, množičnim usmrtitvam in drugim usmrtitvam, tudi za kazniva dejanja, povezana z drogami, in zahteva, da evropska služba za zunanje delovanje v skladu s smernicami za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugega krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja v dialogu na vseh ravneh in v forumih okrepi prizadevanja EU v boju proti usmrtitvam po hitrem postopku, mučenju in drugemu slabemu ravnanju; poziva k univerzalni ratifikaciji in učinkovitem izvajanju Konvencije OZN proti mučenju in njenega izbirnega protokola;
16. je zelo zaskrbljen zaradi nenehnih hudih kršitev in zlorab človekovih pravic po vsem svetu; odločno podpira Mednarodno kazensko sodišče kot ključno institucijo v prizadevanjih, da storilci odgovarjajo za svoja dejanja, žrtve pa dobijo pomoč pri iskanju pravice na podlagi načela komplementarnosti v zvezi z genocidom, hudodelstvi zoper človečnost in vojnimi hudodelstvi; poziva vse strani, naj zagotovijo politično, diplomatsko, finančno in logistično podporo vsakodnevnemu delovanju Mednarodnega kazenskega sodišča;
17. poziva EU, naj še naprej krepi njegovo delo; spodbuja poglobljen dialog in sodelovanje med sodiščem, OZN in njenimi agencijami ter varnostnim svetom OZN; obžaluje odločitev nekaterih afriških držav, da se umaknejo iz Mednarodnega kazenskega sodišča, ter jih poziva, naj ponovno razmislijo o tem; poziva vse države članice OZN, naj se z ratifikacijo Rimskega statuta pridružijo sodišču, in spodbuja ratifikacijo sprememb iz Kampale;
18. najostreje obsoja sedanje grobe kršitve človekovih pravic, ki jih izvaja ISIS/Daiš, ter napade skupine Boko Haram na otroke, pa tudi druge napade terorističnih ali paravojaških organizacij na civilno prebivalstvo, zlasti ženske in otroke; obsoja vse pogostejše in obsežnejše uničevanje kulturne dediščine in poziva k podpori za ustrezna prizadevanja v različnih forumih OZN;
19. poziva EU, naj si dejavno prizadeva, da bi OZN priznala genocid nad etničnimi in verskimi manjšinami, ki ga je zagrešil tako imenovani ISIS/Daiš, in da se primeri domnevnih zločinov proti človečnosti, vojnih zločinov in genocida predložijo Mednarodnemu kazenskemu sodišču; spodbuja poglobljen dialog in sodelovanje med sodiščem, OZN in njenimi agencijami ter varnostnim svetom OZN;
20. poziva EU, naj spodbuja vse države, da bodo človekove pravice postavile v središče svojih razvojnih politik in začele izvajati Deklaracijo OZN o pravici do razvoja iz leta 1989; pozdravlja, da je svet OZN za človekove pravice prek kratkim imenoval posebnega poročevalca o pravici do razvoja, katerega mandat vključuje prispevanje k spodbujanju, varstvu in uresničevanju pravice do razvoja v okviru agende za trajnostni razvoj v regiji do leta 2030 in drugih mednarodnih sporazumov o razvojnem sodelovanju; poudarja, da bi bilo treba pri uresničevanju vseh ciljev agende 2030 na vseh področjih upoštevati človekove pravice za vse;
21. poziva EU, naj še naprej spodbuja enakost med ženskami in moškimi ter dejavno podpira delo pobud OZN za vključevanje žensk in načela enakosti spolov v svoje dejavnosti in programe; poziva k nadaljevanju podpornih ukrepov za krepitev vloge žensk in deklet ter odpravi vsega nasilja in diskriminacije žensk in deklet, vključno z nasiljem na podlagi spola; odločno poziva, naj si EU prizadeva za medregionalne pobude za spodbujanje, varstvo in uresničevanje pravic žensk ter dosledno in učinkovito izvajanje pekinških izhodišč za ukrepanje ter akcijskega programa Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju, ter naj bo v tem okviru še naprej zavezana spolnim in reproduktivnim pravicam;
22. opozarja na zavezanost EU vključevanju človekovih pravic in vidikov enakosti spolov v skladu s prelomnima resolucijama varnostnega sveta OZN št. 1325 (2000) in št. 1820 (2008) o ženskah, miru in varnosti; poziva EU, naj na mednarodni ravni podpre priznavanje dodane vrednosti sodelovanja žensk pri preprečevanju in reševanju konfliktov, pri operacijah za ohranjanje miru, humanitarni pomoči in obnovi po konfliktih ter trajnostni spravi;
23. poziva EU, naj še naprej spodbuja otrokove pravice, zlasti s prispevanjem k zagotavljanju dostopa otrok do vode, sanitarnih storitev, zdravstvenega varstva in izobraževanja, tudi na konfliktnih območjih in v begunskih taboriščih, in z odpravo dela otrok, rekrutiranja otrok vojakov, odvzema prostosti, mučenja, trgovine z otroki, prezgodnje in pod prisilo sklenjene zakonske zveze, spolnega izkoriščanja in škodljivih praks, kot je pohabljanje ženskih spolovil; poziva, naj se sprejmejo ukrepi za podporo in krepitev mednarodnih prizadevanj v okviru OZN, da bi prenehali uporabljati otroke v oboroženih konfliktih in učinkoviteje obravnavali posledice, ki jih imajo konfliktne in pokonfliktne razmere za ženske in dekleta; poziva vse države članice OZN, naj spoštujejo svoje pogodbene obveznosti in zaveze v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah, ki je bila sprejeta leta 1989, da bodo spoštovale pravice vseh otrok pod njihovo pristojnostjo ne glede na njihov pravni status in brez vsake diskriminacije;
24. poziva države, naj spodbujajo pravice invalidov, vključno z njihovo enakopravno udeležbo in socialno vključenostjo; poziva vse države, naj ratificirajo in izvajajo Konvencijo OZN o pravicah invalidov;
25. poziva EU, naj si v sodelovanju s partnerji prizadeva za izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, med drugim za to, da bi več držav sprejelo nacionalne akcijske načrte ter sodelovalo pri dejavnostih delovnih skupin OZN in Urada visokega komisarja za človekove pravice; ponovno poziva vse države, vključno z EU, naj se dejavno in konstruktivno ter čim prej vključijo v oblikovanje pravno zavezujočega instrumenta, ki bo v mednarodnem pravu o človekovih pravicah urejal dejavnosti nadnacionalnih družb in drugih podjetij, da se zagotovi preprečevanje in preiskovanje kršitev človekovih pravic ter povrnitev škode in dostop do pravnih sredstev v primeru takšnih kršitev;
26. pozdravlja newyorško deklaracije OZN za begunce in migrante, ki obravnava vprašanje velikega toka beguncev in migrantov in je privedla do sprejetja globalnega dogovora o celostnem okviru za odzivanje na begunsko krizo, ter zavezo, ki se uporablja za migrante in begunce in je namenjena reševanju življenj, obravnavanju posebnih potreb, boju proti rasizmu in ksenofobiji, boju proti trgovini z ljudmi, zagotavljanju enakosti pred zakonom in pravnega varstva ter vključevanju v nacionalne razvojne programe; poziva vse udeležene strani, naj zagotovijo politično zavezanost, financiranje in konkretna dejanja solidarnosti v podporo newyorške deklaracije za begunce in migrante, in opozarja, da bi bilo treba vprašanje migracij še naprej preučevati na svetovni in ne le na evropski ravni; poziva EU in njene države članice, naj v teh mednarodnih prizadevanjih prevzamejo vodilno vlogo ter naj v skladu s svojimi obveznostmi po mednarodnem pravu uresničijo svoje zaveze glede varstva človekovih pravic prosilcev za azil, beguncev, migrantov in vseh razseljenih oseb, zlasti žensk, otrok in ranljivih skupin, vključno z invalidi;
27. opozarja, da bi bilo treba migrante vračati samo ob popolnem spoštovanju njihovih pravic in le, če jim je v domači državi zagotovljeno varstvo pravic; poziva vlade, naj odpravijo samovoljne aretacije in pridržanja migrantov, vključno z mladoletniki; poziva vse države, naj na podlagi Konvencije o otrokovih pravicah sprejmejo konkretne ukrepe v korist begunskih in migrantskih otrok ter uvedejo ukrepe za okrepitev sistemov za zaščito otrok, vključno z usposabljanjem socialnih delavcev in drugih poklicnih skupin, pa tudi za usklajena prizadevanja z nevladnimi organizacijami; poziva vse države, naj ratificirajo in izvajajo Mednarodno konvencijo o pravicah delavcev migrantov in članov njihovih družin;
28. poudarja, da je pomembno v skladu s členom 21 Pogodbe o Evropski uniji ter splošnimi določbami o zunanjem delovanju Unije podpreti univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic, tudi državljanskih in političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih;
29. poudarja, da je treba sprejeti pristop, ki temelji na pravicah, ter spoštovanje človekovih pravic vključiti v vse politike EU, tudi o trgovini, naložbah, javnih storitvah, razvojnem sodelovanju in migraciji, ter v njene skupne varnostne in obrambne politike;
30. opozarja na dejstvo, da se notranja in zunanja skladnost na področju človekovih pravic bistvena za verodostojnost politike EU na področju človekovih pravic v zunanjih odnosih Unije s tretjimi državami, in poziva EU, naj izpolni svoje zaveze v zvezi s tem;
Belorusija
31. je zelo zaskrbljen zaradi rednega omejevanja svobode izražanja ter svobode združevanja in mirnega zbiranja; obsoja nadlegovanje in pridržanje neodvisnih in opozicijskih novinarjev ter zagovornikov človekovih pravic; obsoja, da se še vedno uporablja smrtna kazen; poziva k obnovitvi mandata posebnega poročevalca OZN za stanje človekovih pravic v Belorusiji na 35. zasedanju Sveta in poziva vlado, naj polno sodeluje s posebnim poročevalcem in se zaveže k izvajanju težko pričakovanih reform za zaščito človekovih pravic, tudi z izvajanjem priporočil, ki so jih dali posebni poročevalec in drugi mehanizmi za človekove pravice;
Burundi
32. je zelo zaskrbljen zaradi vse slabših političnih in varnostnih razmer v Burundiju in čedalje večjega števila ljudi, ki bežijo iz države; obsoja nasilje, ki se tam dogaja že od leta 2015, in je povzročilo smrt, mučenje in ciljno nasilje nad ženskami, vključno s skupinskimi posilstvi in nadlegovanjem; obsoja zapiranje tisočev ljudi, prisilna izginotja več sto tisoč Burundijcev, kršitve svobode tiska in izražanja ter vsesplošno nekaznovanost za ta dejanja; podpira odločitev Sveta EU, da po neuspešni razpravi v skladu s členom 96 sporazuma iz Cotonouja začasno ustavi neposredno finančno podporo burundijski upravi, tudi proračunsko, v celoti pa ohrani finančno podporo za prebivalstvo in humanitarno pomoč prek neposrednih kanalov; v celoti podpira ustanovitev preiskovalne komisije v Burundiju, katere naloga je identificirati domnevne storilce kršitev človekovih pravic in zlorab v državi ter zagotoviti popolno odgovornost; poziva EU in države članice, naj podprejo skupno izjavo o Burundiju, ki postavlja pod vprašaj članstvo v Svetu OZN za človekove pravice, dokler država ne bo začela v celoti in konstruktivno sodelovati s preiskovalno komisijo ter Svetom in njegovimi mehanizmi in obravnavala resnih kršitev človekovih pravic;
Demokratična ljudska republika Koreja (DLRK)
33. izraža veliko zaskrbljenost zaradi vse slabšega stanja na področju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji; poziva severnokorejsko vlado, naj izpolni svoje obveznosti v okviru instrumentov za človekove pravice, pri katerih sodeluje, ter naj zagotovi, da bodo imeli humanitarne organizacije, neodvisni opazovalci spoštovanja človekovih pravic in posebni poročevalec OZN o stanju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji možnost vstopa v državo in bodo deležni potrebnega sodelovanja; poziva Demokratično ljudsko republiko Korejo, naj omogoči svobodo izražanja ter svobodo tiska za nacionalne in mednarodne medije, vsem svojim državljanom pa necenzuriran dostop do interneta; ostro obsoja sistematično in obširno uporabo smrtne kazni v Demokratični ljudski republiki Koreji; poziva severnokorejsko vlado, naj razglasi moratorij za vse usmrtitve, da bi smrtno kazen v bližnji prihodnosti odpravila; zahteva, naj tisti, ki so najbolj odgovorni za hudodelstva zoper človečnost v Demokratični ljudski republiki Koreji, zanje odgovarjajo, da se jih privede pred Mednarodno kazensko sodišče in se proti njim uporabijo usmerjene sankcije; odločno obsoja jedrske poskuse, saj gre za nepotrebno in nevarno provokacijo, pa tudi kršitev resolucij varnostnega sveta OZN in resno grožnjo miru in stabilnosti na Korejskem polotoku in v severovzhodni Aziji; poziva, naj se podaljša mandat posebnega poročevalca; poziva, naj skupina strokovnjakov predstavi poročilo generalni skupščini in varnostnemu svetu OZN; priporoča, da se osrednja priporočila iz poročila strokovnjakov o odgovornosti vključijo v resolucijo, vključno z okrepitvijo urada v Seulu s preiskovalnim in tožilskim strokovnim znanjem ter imenovanjem strokovnjaka za kazensko pravo, ki bi okrepil ukrepe za povečanje odgovornosti;
Demokratična republika Kongo
34. obsoja resne kršitve človekovih pravic, ki jih povsem nekaznovane izvajajo varnostne sile, in poziva, naj se poišče odgovorne za ta dejanja; predvsem poziva, naj se temeljito preišče surovo nasilje nad civilisti v vzhodnem Kongu, vključno s posilstvi žensk in zasužnjevanjem otrok; poziva k morebitnemu podaljšanju mandata mirovnih sil OZN v vzhodnem Kongu; poziva Svet, naj v primeru nadaljnjega nasilja razmisli, da bi v skladu s Sporazumom iz Cotonouja razširil veljavne omejevalne ukrepe, kot so usmerjene sankcije EU, vključno s prepovedjo potovanja in zamrznitvijo premoženja za osebe, odgovorne za represivne ukrepe in spodkopavanje demokratičnega procesa v Demokratični republiki Kongo; poziva oblasti Demokratične republike Kongo, naj začnejo izvajati sporazum, sklenjen decembra 2016, in do letošnjega decembra s pomočjo mednarodnih akterjev organizirajo volitve; poziva Svet OZN za človekove pravice, naj še naprej spremlja razmere v Demokratični republiki Kongo, dokler ne bodo organizirane volitve in opravljen prehod v demokracijo; poziva urad visokega komisarja, naj ustrezno obvešča Svet o razmerah v državi in po potrebi sprejme odločnejše ukrepe;
Mjanmar/Burma
35. je izjemno zaskrbljen zaradi poročil o nasilnih spopadih v severnem delu države Rakhine ter obžaluje izgubo življenj, možnosti za preživljanje in zatočišč, pa tudi poročila, da oborožene mjanmarske/burmanske enote nesorazmerno uporabljajo silo; poziva vojaške in varnostne sile, naj nemudoma prenehajo uboje, nadlegovanje in posilstva, ki jih izvajajo nad rohinškim ljudstvom, ter prenehajo sežigati njihove domove; vztraja, naj vlada in civilni organi Mjanmara/Burme nemudoma ustavijo diskriminacijo in ločevanje rohinške manjšine; poziva k varovanju pravic rohinškega ljudstva ter zagotovitvi zaščite, varnosti in enakosti za vse državljane Mjanmara/Burme; pozdravlja odločitev mjanmarske/burmanske vlade, da uresničitev miru in narodne sprave uvrsti med prednostne naloge; pozdravlja razglas vlade Mjanmara/Burme o ustanovitvi preiskovalne komisije za preiskavo nedavnega nasilja v državi Rakhine; poudarja, da je treba ustrezno sodno preganjati odgovorne in zagotoviti primerne odškodnine žrtvam kršitev; poziva mjanmarsko/burmansko vlado, naj nadaljuje proces demokratizacije ter spoštuje načela pravne države, svobodo govora in temeljne človekove pravice; poziva EU in države članice, naj podprejo podaljšanje mandata posebnega poročevalca o Mjanmaru/Burmi;
Zasedena palestinska ozemlja
36. je zelo zaskrbljen zaradi trdovratnega zastoja v bližnjevzhodnem mirovnem procesu in poziva k takojšnji obnovitvi prepričljivih prizadevanj za mir; obžaluje, da okupacijska sila na zasedenih palestinskih ozemljih množično krši mednarodno humanitarno pravo in človekove pravice; poziva, naj se poišče odgovorne za vse omenjene kršitve; poudarja, da si morajo EU in države članice še naprej prizadevati iskati odgovorne za kršitve in zlorabe, ki jih je odkrila preiskovalna komisija v Gazi; podpira obstoječa prizadevanja za iskanje odgovornih, vključno s predhodno preiskavo Mednarodnega kazenskega sodišča; opozarja, da so podjetja odgovorna ohranjati človekove pravice, predvsem kadar poslujejo na Zasedenih palestinskih ozemljivh; poziva Izraelce in Palestince, naj se vzdržijo korakov, ki bi dodatno stopnjevali napetost, vključno s sovražnim govorom in hujskaštvom v javnosti, saj bi to utegnilo negativno vplivati na izid pogajanj in ogroziti uresničljivost dvodržavne rešitve; poudarja, da je mogoče trajno rešitev konflikta doseči le v regionalnem okviru z vključitvijo vseh ustreznih regionalnih deležnikov in s podporo mednarodne skupnosti;
Južni Sudan
37. poziva vse strani, naj ne kršijo človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, vključno s kršitvami, ki veljajo za mednarodne zločine, kot so zunajsodni uboji, nasilje na etnični podlagi, spolno nasilje zaradi konflikta, vključno s posilstvi, ter nasilje na podlagi spola, novačenje in uporaba otrok, prisilna izginotja ter samovoljne aretacije in pridržanje; je seznanjen, da je južnosudanska vlada 16. marca 2016 podpisala sporazum o časovnem načrtu, nato pa pojasnila svojo zavezo, da bo v nacionalni dialog vključila druge ustrezne deležnike in da bo še naprej podpirala sklepe, ki so jih sprejeli opozicijski podpisniki in usmerjevalni odbor za nacionalni dialog (mehanizem 7 + 7); vztraja, da morajo vse strani izpolnjevati svoje zaveze, in poziva k trajnemu dialogu za dokončno premirje; poziva EU in njene države članice, naj še okrepijo podporo prizadevanjem Afriške unije, da Sudanu in sudanskemu ljudstvu pri prehodu v notranje reformirano demokracijo prinese mir; poziva EU in države članice, naj podaljšajo mandat komisije za človekove pravice v Južnem Sudanu ter okrepijo njeno vlogo za preiskovanje primerov kršitev človekovih pravic in pridobivanje podatkov o spolnem nasilju; podpira vključitev njenih priporočil v poročilo, ki se bo posredovalo generalni skupščini in varnostnemu svetu OZN;
Sirija
38. najostreje obsoja grozodejstva in vsesplošne kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ki so jih zakrivile sirske sile ob podpori akterjev iz drugih držav, pa tudi kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ki pomenijo genocid in so jih zakrivile nedržavne oborožene skupine, zlasti ISIS/Daiš, Fronta Fatah al Šam/ Fronta Al Nusra in druge džihadistične skupine; vztraja, da je treba še naprej preiskovati vse strani v Siriji v zvezi z uporabo in uničenjem kemičnega orožja, in obžaluje odločitev Rusije in Kitajske, da blokirata novo resolucijo varnostnega sveta OZN o uporabi kemičnega orožja; ponovno poziva, naj se zagotovi popoln in neoviran dostop humanitarni pomoči ter poišče in kaznuje tiste, ki so zakrivili vojne zločine in hudodelstvo zoper človečnost; podpira pobudo EU, da bi se primer Sirije predal Mednarodnemu kazenskemu sodišču, in poziva varnostni svet OZN, naj ukrepa v zvezi s tem; podpira mandat preiskovalne komisije, da izvede posebno preiskavo v zvezi z Alepom, o rezultatih pa poroča najpozneje na 34. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice marca, in poziva, naj se poročilo predstavi tudi generalni skupščini in varnostnemu svetu;
Jemen
39. je zelo zaskrbljen nad katastrofalnimi humanitarnimi razmerami v Jemnu; ponovno izraža svojo zavezanost nadaljnji podpori Jemnu in njegovim prebivalcem; obsoja dejstvo, da so tarča tudi civilisti, zajeti v nevzdržne razmere med vojskujočimi se stranmi, ki jim dajejo nasprotujoče si napotke, kar je v nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom in mednarodnim pravom o človekovih pravicah; poudarja, da mednarodno pravo o človekovih pravicah in mednarodno humanitarno pravo strogo prepovedujeta novačenje in uporabo otrok v oboroženih spopadih, novačenje otrok, mlajših od petnajst let, pa lahko pomeni tudi vojni zločin; poziva vse strani, naj nemudoma izpustijo te otroke; poziva vse strani, naj zmanjšajo napetost ter nemudoma sklenejo stabilno premirje, ki bo omogočilo pogajanja za politično in vključujočo rešitev konflikta; v zvezi s tem v celoti podpira prizadevanja posebnega odposlanca OZN za Jemen Ismaila Ulda Šejka Ahmeda ter poziva, naj se do oktobra 2016 začne izvajati resolucija Sveta za človekove pravice št. 33/16, v kateri se od OZN zahteva, da sodeluje z neodvisno nacionalno preiskovalno komisijo, prav tako pa spodbuja vsa prizadevanja za neodvisno mednarodno preiskavo, s katero bi odpravili nekaznovanost v Jemnu; poziva države članice, naj podprejo skupno izjavo, ki pod nizozemskim vodstvom izraža zaskrbljenost nad kršitvami in zlorabami v Jemnu ter poziva k temeljiti in nepristranski preiskavi; poziva visokega komisarja OZN, naj s podajanjem kratkih informacij med sejami Svet OZN za človekove pravice redno seznanja z rezultati preiskav;
o
o o
40. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, predsedniku 71. generalne skupščine OZN, predsedniku Sveta OZN za človekove pravice, visokemu komisarju OZN za človekove pravice in generalnemu sekretarju parlamentarne skupščine Sveta Evrope.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0317.
- [2] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0502.