PREDLOG RESOLUCIJE o prednostnih nalogah Evropske unije za zasedanja sveta OZN za človekove pravice v letu 2017
13.3.2017 - (2017/2598(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Karol Karski, Charles Tannock, Anna Elżbieta Fotyga, Ryszard Antoni Legutko, Tomasz Piotr Poręba, Ryszard Czarnecki, Monica Macovei, Jana Žitňanská, Raffaele Fitto, Valdemar Tomaševski, Branislav Škripek v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0183/2017
B8-0188/2017
Resolucija Evropskega parlamenta o prednostnih nalogah Evropske unije za zasedanja sveta OZN za človekove pravice v letu 2017
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Ustanovne listine OZN,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter konvencij OZN ter pripadajočih izbirnih protokolov,
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN 60/251 o ustanovitvi sveta OZN za človekove pravice,
– ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, Evropske socialne listine ter Listine EU o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o zasedanjih sveta OZN za človekove pravice,
– ob upoštevanju svoje resolucije o priporočilu Svetu z dne 7. julija 2016 o 71. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov[1],
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o kršenju človekovih pravic, vključno z nujnimi resolucijami iz leta 2016 o Etiopiji, Severni Koreji, Indiji, Krimu, Hong Kongu, Kazahstanu, Egiptu, Demokratični republiki Kongo, Pakistanu, Hondurasu, Nigeriji, Gambiji, Džibutiju, Kambodži, Tadžikistanu, Vietnamu, Malaviju, Bahrajnu, Mjanmaru, Filipinih, Somaliji, Zimbabveju, Ruandi, Sudanu, Tajski, Kitajski, Braziliji, Rusiji, Tibetu, Iraku, Indoneziji, Srednjeafriški republiki, Burundiju, Nikaragvi, Kuvajtu in Gvatemali,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2016 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju za leto 2015[2],
– ob upoštevanju členov 2, 3(5), 18, 21, 27 in 47 Pogodbe o Evropski uniji,
– ob upoštevanju letnega poročila sveta OZN za človekove pravice za leto 2015, pripravljenega za generalno skupščino OZN,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker sta spodbujanje in varstvo univerzalnosti človekovih pravic del etičnega in pravnega reda Evropske unije ter eden od temeljev evropske enotnosti in celovitosti; ker bi bilo treba načelo spoštovanja človekovih pravic vključiti v vse politike EU;
B. ker je EU pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic odločno zavezana organom OZN;
C. ker redna zasedanja sveta OZN za človekove pravice, imenovanje posebnih poročevalcev, mehanizem splošnega rednega pregleda in posebni postopki, v katerih se obravnavajo razmere v posameznih državah ali tematska vprašanja, prispevajo k spodbujanju in spoštovanju človekovih pravic, demokracije in načela pravne države;
Svet OZN za človekove pravice
1. pozdravlja delo visokega komisarja OZN za človekove pravice Zejda Raada Al Huseina in njegovega urada; pozdravlja vlogo visokega komisariata OZN za človekove pravice pri spodbujanju sodelovanja med mednarodnimi in regionalnimi mehanizmi na področju človekovih pravic ter pri ugotavljanju načinov za povečanje vloge regionalnih ureditev v zvezi s splošnimi standardi človekovih pravic;
2. meni, da sta učinkovitost in verodostojnost sveta OZN za človekove pravice odvisni od resnične zavezanosti njegovih članic, da ljudi v vseh državah zaščitijo pred kršitvami človekovih pravic, in sicer tako, da v skladu z mednarodnimi konvencijami s področja človekovih pravic spodbujajo univerzalnost, nepristranskost, objektivnost, neselektivnost, konstruktiven dialog in sodelovanje;
3. poziva države, naj neodvisnim strokovnjakom sveta OZN za človekove pravice, posebnim poročevalcem in strokovnjakom visokega komisariata za človekove pravice omogočijo preiskave o domnevnih kršitvah človekovih pravic, konstruktivno sodelovanje za izboljšanje razmer, spoštovanje zavez konvencijam s področja človekovih pravic in polno sodelovanje v posebnih postopkih sveta OZN za človekove pravice (tudi pri splošnem rednem pregledu); spodbuja vse države, naj se s konkretnimi ukrepi odzovejo na priporočila v okviru splošnega rednega pregleda in odpravijo pomanjkljivosti tako, da vzpostavijo mehanizme izvajanja in spremljanja, vključno z oblikovanjem nacionalnih načrtov ukrepanja in nacionalnih usklajevalnih mehanizmov;
4. znova poudarja, da je pomembno, da države članice dejavno in dosledno sodelujejo v mehanizmih OZN za človekove pravice, zlasti s Tretjim odborom, generalno skupščino OZN in svetom OZN za človekove pravice, da bi se povečala njihova verodostojnost;
Tematske prednostne naloge
5. poudarja, da imajo pri spodbujanju varstva človekovih pravic pomembno vlogo nevladne organizacije, ki delujejo na tem področju, in zagovorniki človekovih pravic; poudarja, da je treba človekove pravice in temeljne svoboščine varovati v vseh njihovih razsežnostih, tudi v okviru novih tehnologij; je tako kot svet OZN za človekove pravice zaskrbljen zaradi poročil o grožnjah in povračilnih ukrepih proti članom organizacij civilne družbe in nevladnih organizacij, ki so s svetom OZN za človekove pravice sodelovali v postopku splošnega rednega pregleda;
6. obsoja vsa nasilna dejanja, nadlegovanje, ustrahovanje ali preganjanje zagovornikov človekovih pravic, novinarjev ali blogerjev, bodisi na spletu ali drugje; poziva vse države, naj spodbujajo in zagotavljajo varno in ustrezno okolje za nevladne organizacije, civilno družbo, novinarje, zagovornike človekovih pravic in zlasti ranljive skupine, da bodo lahko delovali neodvisno in brez vmešavanja; ponovno poziva države, ki so sprejele restriktivno zakonodajo proti neodvisnim organizacijam s področja človekovih pravic, naj jo razveljavijo;
7. meni, da so svobodni, neodvisni in nepristranski mediji med glavnimi temelji demokratične družbe, v kateri ima odprta razprava ključno vlogo; podpira poziv k imenovanju posebnega predstavnika generalnega sekretarja OZN za varnost novinarjev; poziva, naj se v vseh mednarodnih forumih izpostavi vprašanje svobode izražanja na spletu in digitalnih svoboščin ter pomen svobodnega in odprtega interneta; poziva k zmanjšanju digitalne vrzeli, k neomejenemu dostopu do informacij in komunikacije ter k necenzuriranemu dostopu do interneta;
8. opozarja, da je pravica do svobode zbiranja in združevanja še vedno velik izziv; toplo pozdravlja delo posebnega poročevalca o pravici do svobode miroljubnega zbiranja in združevanja Maina Kiaija; poziva vse države, naj poročila ustrezno upoštevajo;
9. nasprotuje vsakršni diskriminaciji ali preganjanju na podlagi rase, barve kože, jezika, vere in prepričanja, spolne usmerjenosti, socialnega porekla, rojstva, starosti, invalidnosti ali statusa;
10. izraža zaskrbljenost, ker se številnim ljudem, individualno ali kolektivno, krši pravica do svobode veroizpovedi ali prepričanja in ker to pravico kršijo države in nedržavni akterji, kar vodi v diskriminacijo, neenakost in stigmatizacijo; opozarja, da se je treba boriti zoper nestrpnost in diskriminacijo na podlagi vere ali prepričanja, da se zagotovi spoštovanje drugih soodvisnih pravic, kot je svoboda izražanja;
11. poziva EU, naj si prizadeva zagotoviti večjo zaščito verskih in etničnih manjšin proti preganjanju in nasilju ter za razveljavitev zakonov, ki kriminalizirajo bogokletstvo ali versko odpadništvo in lahko služijo kot pretveza za preganjanje pripadnikov verskih manjšin ter nevernih; v zvezi s tem poudarja, da so kristjani najbolj preganjana verska skupina na svetu, saj jih je bilo v letu 2016 zaradi vere ubitih več kot 90 000: v plemenskih spopadih, terorističnih napadih, med načrtnim uničenjem krščanskih vasi ali zaradi vladnega preganjanja; poziva organe EU, naj se bolj zavzemajo za preganjane kristjane, saj so del skupne evropske dediščine;
12. poziva države članice, naj podprejo prizadevanja OZN proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju, množičnim usmrtitvam in usmrtitvam zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogo; zahteva, da Evropska služba za zunanje delovanje v skladu s smernicami za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugega krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, v dialogu na vseh ravneh in v vseh forumih okrepi prizadevanja EU v boju proti usmrtitvam po hitrem postopku, mučenju in drugemu grdemu ravnanju; poziva k univerzalni ratifikaciji in učinkovitemu izvajanju Konvencije OZN proti mučenju in njenega izbirnega protokola;
13. poziva EU, naj še naprej krepi delo Mednarodnega kazenskega sodišča; spodbuja poglobljen dialog in sodelovanje med sodiščem, OZN in njenimi agencijami ter varnostnim svetom OZN; obžaluje odločitev nekaterih držav o umiku z Mednarodnega kazenskega sodišča ter jih poziva, naj ponovno razmislijo o tem; poziva vse države članice OZN, naj se z ratifikacijo Rimskega statuta pridružijo sodišču, in spodbuja ratifikacijo sprememb iz Kampale;
14. najostreje obsoja sedanje grobe kršitve človekovih pravic, ki jih izvaja ISIS/Daiš, ter napade skupine Boko Haram na otroke, pa tudi druge napade terorističnih ali paravojaških organizacij na civilno prebivalstvo, zlasti ženske in otroke; obsoja vse pogostejše in obsežnejše uničevanje kulturne dediščine in poziva k podpori ustreznim prizadevanjem v različnih forumih OZN;
15. poziva EU in njene države članice, naj si dejavno prizadevajo, da bi OZN priznala genocid nad etničnimi in verskimi manjšinami, ki ga je zagrešil t. i. ISIS/Daiš, in da se primeri domnevnih hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in genocida predajo Mednarodnemu kazenskemu sodišču; spodbuja poglobljen dialog in sodelovanje med sodiščem, OZN in njenimi agencijami ter varnostnim svetom OZN;
16. poziva EU, naj spodbuja vse države, da bodo človekove pravice postavile v središče svojih razvojnih politik in začele izvajati Deklaracijo OZN o pravici do razvoja iz leta 1989; pozdravlja, da je svet OZN za človekove pravice prek kratkim imenoval posebnega poročevalca o pravici do razvoja, katerega mandat vključuje prispevanje k spodbujanju, varstvu in uresničevanju pravice do razvoja v okviru agende za trajnostni razvoj v regiji do leta 2030 in drugih mednarodnih sporazumov o razvojnem sodelovanju; poudarja, da bi bilo treba pri uresničevanju vseh ciljev agende 2030 na vseh področjih upoštevati človekove pravice za vse;
17. poziva, da je treba še naprej podpirati ukrepe za krepitev vloge žensk in deklet ter odpravo vsega nasilja nad ženskami in dekleti ter njihove diskriminacije, vključno z nasiljem na podlagi spola; poziva države članice, naj si prizadevajo za medregionalne pobude, s katerimi bi spodbujali, varovali in uresničevali pravice žensk;
18. poziva EU, naj še naprej spodbuja otrokove pravice, zlasti s prispevanjem k zagotavljanju dostopa otrok do vode, sanitarnih storitev, zdravstvenega varstva in izobraževanja, tudi na konfliktnih območjih in v begunskih taboriščih, in z odpravo dela otrok, rekrutiranja otrok vojakov, odvzema prostosti, mučenja, trgovine z otroki, prezgodnje in pod prisilo sklenjene zakonske zveze, spolnega izkoriščanja in škodljivih praks, kot je pohabljanje ženskih spolovil; poziva, naj se sprejmejo ukrepi za podporo in krepitev mednarodnih prizadevanj v okviru OZN, da bi prenehali uporabljati otroke v oboroženih konfliktih in učinkoviteje obravnavali posledice, ki jih imajo konfliktne in pokonfliktne razmere za ženske in dekleta; poziva vse države članice OZN, naj spoštujejo svoje pogodbene obveznosti in zaveze v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah, ki je bila sprejeta leta 1989, da bodo spoštovale pravice vseh otrok pod njihovo pristojnostjo ne glede na njihov pravni status in brez vsake diskriminacije;
19. poziva države, naj spodbujajo pravice invalidov, vključno z njihovo enakopravno udeležbo in socialno vključenostjo; poziva vse države, naj ratificirajo in izvajajo Konvencijo OZN o pravicah invalidov;
20. poziva EU, naj si v sodelovanju s partnerji prizadeva za izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, med drugim za to, da bi več držav sprejelo nacionalne akcijske načrte ter sodelovalo pri dejavnostih delovne skupine OZN in v okviru visokega komisariata Združenih narodov za človekove pravice; ponovno poziva vse države in EU, naj dejavno in konstruktivno sodelujejo pri tem procesu, da bodo pripravile pravno zavezujoč instrument za preprečevanje in preiskovanje kršitev človekovih pravic ter za povrnitev škode in dostop do pravnih sredstev v primeru takšnih kršitev;
21. pozdravlja izjavo OZN iz New Yorka o beguncih in migrantih, v kateri se obravnavajo obsežni tokovi beguncev in migrantov in ki je privedla do sprejetja globalnega dogovora o celostnem okviru za odzivanje na begunsko krizo ter do zaveze glede migrantov in beguncev, ki je namenjena reševanju življenj in boju proti trgovini z ljudmi; spominja, da bi bilo treba vprašanje migracij še naprej obravnavati na svetovni in ne le na evropski ravni; poziva k varstvu človekovih pravic prosilcev za azil, beguncev, migrantov in vseh razseljenih oseb, zlasti žensk, otrok in ranljivih skupin, vključno z invalidi;
22. poziva vse države, naj na podlagi Konvencije o otrokovih pravicah sprejmejo posebne ukrepe v korist begunskih in migrantskih otrok ter okrepijo sisteme za zaščito otrok, vključno z usposabljanjem socialnih delavcev in drugih poklicnih skupin, pa tudi usklajena prizadevanja z nevladnimi organizacijami;
Prednostne naloge za posamezne države
Ukrajina
23. obsoja dejstvo, da še vedno trajajoči ruski napadi povzročajo izjemno težke humanitarne razmere v Doneškem bazenu ter da ukrajinske in mednarodne humanitarne organizacije nimajo dostopa do zasedenih območij; je zelo zaskrbljen zaradi težkih humanitarnih razmer, v katerih živi več kot 1,5 milijona notranje razseljenih oseb; je zelo zaskrbljen zaradi neprestanega spolnega nasilja, povezanega s konflikti, zlasti tistega ob meji in na Krimu; je zelo zaskrbljen zaradi kršitev človekovih pravic na območju Krima, ki ga je zasedla Rusija, predvsem nad krimskimi Tatari; poudarja, da mora EU za Ukrajino zagotoviti dodatno finančno pomoč; ponovno poudarja, da je popolno zavezan suverenosti, neodvisnosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja ter njeni svobodni in suvereni odločitvi, da bo sledila evropski poti; poziva vse strani, naj s političnim dialogom in popolnoma v skladu z mednarodnim pravom nemudoma začnejo ponovno vključevati zasedeni Krimski polotok v ukrajinski pravni sistem; podpira podaljšanje sankcij proti Rusiji, dokler ne bo v celoti izvajala sporazuma iz Minska in vrnila Krim; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Svet, naj povečata pritisk na Rusko federacijo, da bodo imele mednarodne organizacije dostop do Krima in bodo lahko glede na nenehne hude kršitve temeljnih svoboščin in človekovih pravic na polotoku spremljale stanje na področju človekovih pravic ter vzpostavile stalne mednarodne nadzorne in na konvencijah temelječe mehanizme; poleg tega poziva k celovitemu izvajanju sporazuma iz Minska; ponovno poudarja, da so vse strani konflikta obvezane sprejeti vse izvedljive ukrepe, da pred učinki sovražnosti zaščitijo civilno prebivalstvo pod njihovim nadzorom; podpira in spodbuja interaktivni dialog, ki bo potekal na 34. seji sveta OZN za človekove pravice;
Sirija
24. najostreje obsoja grozodejstva in vsesplošne kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ki jih je zakrivil sirski režim ob podpori Rusije in Irana, pa tudi kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ki so jih zakrivile nedržavne oborožene teroristične skupine, zlasti ISIL/Daiš, ki je odgovorna za zločine, ki veljajo za genocid, Fronta Fatah al Šam/ Fronta Al Nusra in druge džihadistične skupine; poudarja, da je treba še naprej preiskovati uporabo in uničenje kemičnega orožja pri vseh straneh v Siriji, in obžaluje odločitev Rusije in Kitajske, da blokirata novo resolucijo varnostnega sveta OZN o uporabi kemičnega orožja; ponovno poziva, naj se zagotovi popoln in neoviran dostop humanitarni pomoči ter poišče in kaznuje tiste, ki so zakrivili vojne zločine in hudodelstvo zoper človečnost; podpira pobudo EU, da bi se primer Sirije predal Mednarodnemu kazenskemu sodišču, in poziva varnostni svet OZN, naj ukrepa v zvezi s tem; podpira mandat preiskovalne komisije za posebno preiskavo o Alepu, njene rezultate pa bi bilo treba predstaviti najpozneje na 34. zasedanju sveta OZN za človekove pravice marca, in poziva, naj se poročilo predloži tudi generalni skupščini in varnostnemu svetu;
Gruzija
25. je še vedno zaskrbljen zaradi svobode izražanja in svobode medijev, pa tudi ker ni mogoč dostop do zasedenih regij Abhazije in Chinvalije/Južne Osetije, ki jih zaseda Rusija in kjer še vedno prihaja do številnih kršitev človekovih pravic; poziva h krepitvi medosebnih stikov med ozemljem, ki je pod nadzorom Tbilisija, in obema zasedenima regijama; poziva, naj se v celoti spoštujeta suverenost in ozemeljska celovitost Gruzije, pa tudi nedotakljivost njenih mednarodno priznanih meja; poudarja, da je treba zagotovi varno in dostojno vrnitev beguncev in notranje razseljenih oseb v kraje, kjer so stalno prebivali; poziva gruzijsko vlado, naj sprejme ustrezne ukrepe in tako zagotovi ukrepanje na podlagi priporočil v okviru splošnega rednega pregleda ter njihovo izvajanje;
DLRK (Severna Koreja)
26. je zelo zaskrbljen zaradi vse slabšega stanja na področju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji; poziva severnokorejsko vlado, naj izpolni svoje obveznosti v okviru instrumentov za človekove pravice, katerih pogodbenica je, ter naj zagotovi, da bodo lahko humanitarne organizacije, neodvisni opazovalci spoštovanja človekovih pravic in posebni poročevalec OZN o stanju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji vstopili v državo in da bodo z njimi ustrezno sodelovali; poziva Demokratično ljudsko republiko Korejo, naj omogoči svobodo izražanja in svobodo tiska za nacionalne in mednarodne medije, svojim državljanom pa necenzuriran dostop do interneta; ostro obsoja sistematično in pogosto uporabo smrtne kazni v Demokratični ljudski republiki Koreji; poziva severnokorejsko vlado, naj razglasi moratorij za vse usmrtitve, da bi smrtno kazen v bližnji prihodnosti odpravila; zahteva, naj tisti, ki so najbolj odgovorni za hudodelstva zoper človečnost v Demokratični ljudski republiki Koreji, zanje odgovarjajo, da se jih privede pred Mednarodno kazensko sodišče in se proti njim uporabijo usmerjene sankcije; odločno obsoja jedrske poskuse, saj gre za nepotrebno in nevarno provokacijo, pa tudi kršitev resolucij varnostnega sveta OZN ter resno grožnjo miru in stabilnosti na Korejskem polotoku in v severovzhodni Aziji; poziva, naj se podaljša mandat posebnega poročevalca; poziva, naj skupina strokovnjakov predloži poročilo generalni skupščini in varnostnemu svetu OZN; priporoča, da se osrednja priporočila o odgovornosti iz poročila strokovnjakov vključijo v resolucijo, vključno z okrepitvijo urada v Seulu s preiskovalnim in tožilskim strokovnim znanjem ter imenovanjem strokovnjaka za kazensko pravo, ki bi okrepil ukrepe za povečanje odgovornosti;
Mjanmar/Burma
27. je izjemno zaskrbljen zaradi poročil o nasilnih spopadih v severnem delu države Rakhine ter obžaluje izgubo življenj, možnosti za preživljanje in zatočišč, pa tudi poročila, da oborožene mjanmarske enote nesorazmerno uporabljajo silo; poziva vojaške in varnostne sile, naj nemudoma prenehajo uboje, nadlegovanje in posilstva, ki jih izvajajo nad rohinškim ljudstvom, ter prenehajo sežigati njihove domove; zahteva, da vlada in civilni organi Mjanmara nemudoma ustavijo diskriminacijo in ločevanje rohinške manjšine; poziva k varovanju pravic rohinškega ljudstva ter zagotovitvi zaščite, varnosti in enakosti za vse državljane Mjanmara; pozdravlja odločitev mjanmarske vlade, da uresničitev miru in narodne sprave postane glavna prednostna naloga; pozdravlja razglas mjanmarske vlade o ustanovitvi preiskovalne komisije za preiskavo nedavnega nasilja v državi Rakhine; poudarja, da je treba ustrezno sodno preganjati odgovorne in zagotoviti primerne odškodnine žrtvam kršitev; poziva mjanmarsko vlado, naj nadaljuje proces demokratizacije ter spoštuje načela pravne države, svobodo govora in temeljne človekove pravice; poziva EU in države članice, naj podprejo podaljšanje mandata posebnega poročevalca o Mjanmaru;
o
o o
28. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, predsedniku 71. generalne skupščine OZN, predsedniku sveta OZN za človekove pravice, visokemu komisarju OZN za človekove pravice in generalnemu sekretarju parlamentarne skupščine Sveta Evrope.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0317.
- [2] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0502.