Predlog resolucije - B8-0270/2017Predlog resolucije
B8-0270/2017

PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Venezueli

19.4.2017 - (2017/2651(RSP))

ob zaključku razprave o izjavi Komisije
v skladu s členom 123(2) Poslovnika

Beatriz Becerra Basterrechea, Dita Charanzová, Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Izaskun Bilbao Barandica, Enrique Calvet Chambon, Marielle de Sarnez, María Teresa Giménez Barbat, Marian Harkin, Gesine Meissner, Louis Michel, Javier Nart, Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jozo Radoš, Frédérique Ries, Jasenko Selimovic, Pavel Telička, Hilde Vautmans, Paavo Väyrynen, Cecilia Wikström v imenu skupine ALDE

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0270/2017

Postopek : 2017/2651(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B8-0270/2017
Predložena besedila :
B8-0270/2017
Razprave :
Sprejeta besedila :

B8-0270/2017

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Venezueli

(2017/2651(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju številnih prejšnjih resolucij o razmerah v Venezueli, zlasti tistih z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Venezueli[1], z dne 18. decembra 2014 o preganjanju demokratične opozicije v Venezueli[2], z dne 12. marca 2015 o razmerah v Venezueli[3] in z dne 8. junija 2016 o razmerah v Venezueli[4],

–  ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, katerega podpisnica je Venezuela,

–  ob upoštevanju medameriške demokratične listine, sprejete 11. septembra 2001,

–  ob upoštevanju venezuelske ustave, zlasti členov 72 in 233,

–  ob upoštevanju pisma o Venezueli[5], ki ga je organizacija Human Rights Watch 16. maja 2016 poslala generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav Luisu Almagru,

–  ob upoštevanju izjave visokega komisarja OZN za človekove pravice Zejda Raada Al Husseina z dne 31. marca 2017 o odločitvi venezuelskega vrhovnega sodišča, da narodni skupščini odvzame zakonodajna pooblastila,

–  ob upoštevanju opozoril, navedenih v poročilih Organizacije ameriških držav o Venezueli z dne 30. maja 2016 in 14. marca 2017, in poziva njenega generalnega sekretarja k nujnemu sklicu stalnega sveta v skladu s členom 20 demokratične listine za razpravo o politični krizi Venezuele,

–  ob upoštevanju pisma podpredsednice Evropske komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 27. marca 2017 o čedalje globlji in hudi politični, gospodarski in humanitarni krizi v Venezueli,

–  ob upoštevanju izjave Organizacije ameriških držav z dne 13. marca 2017, v kateri je 14 držav članic podpisnic zahtevalo, naj Venezuela med drugim hitro organizira volitve, izpusti politične zapornike ter prizna delitev oblasti v skladu z ustavo,

–  ob upoštevanju resolucije stalnega sveta Organizacije ameriških držav z dne 3. aprila 2017 o nedavnih dogodkih v Venezueli,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je venezuelsko vrhovno sodišče 27. marca 2017 izdalo sklep, s katerim je vso zakonodajo narodne skupščine razglasilo za neustavno, podporo medameriški demokratični listini pa za izdajalsko dejanje, čeprav gre za pravni dokument, ki ga je podpisala venezuelska vlada; ker je venezuelsko vrhovno sodišče 29. marca 2017 izdalo sklep, da narodna skupščina ne spoštuje sodišča, in razveljavilo njene ukrepe, s čimer si je omogočilo, da samo prevzame zakonodajno vlogo;

B.  ker izdana sklepa nimata ustavne podlage – ne pristojnosti narodne skupščine (187. člen ustave) ne pristojnosti ustavnega kabineta vrhovnega sodišča (336. člen ustave);

C.  ker je generalna državna pravobranilka Luisa Ortega Díaz, ki jo je imenovala venezuelska vlada, sklep vrhovnega sodišča zavrnila, češ da krši ustavni red;

D.  ker sklepa venezuelskega vrhovnega sodišča kršita ustavne določbe o delitvi oblasti in o obveznosti vseh sodnikov, da spoštujejo venezuelsko ustavo ter zagotavljajo njeno integriteto (334. člen);

E.  ker je vrhovno sodišče razglasilo, da narodna skupščina ne spoštuje sodišča, ter 1. avgusta 2016 in 5. septembra 2016 z odločbo št. 808 razveljavilo njene ukrepe;

F.  ker je v skladu s splošnimi standardi, pa tudi regionalnimi in mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenica je Venezuela in jih je zato dolžna izvajati, delitev oblasti potrebno zagotovilo za varstvo pravic državljanov ter obrambo demokracije in pravne države, to pa so osnovni pogoji za obstoj predstavniške demokracije;

G.  ker je bil predsednik Nicolas Maduro zaradi mednarodnega pritiska primoran pozvati vrhovno sodišče, naj pregleda odločbo o razveljavitvi ukrepov narodne skupščine, in ker je vrhovno sodišče 1. aprila 2017 izdalo novo odločbo, s katero je na prvi pogled obnovilo njene pristojnosti;

H.  ker je venezuelska opozicijska koalicija za demokratično enotnost dobila 112 sedežev v 167-članski enodomni nacionalni skupščini, s čimer si je zagotovila dvotretjinsko večino, stranka PSUV pa jih je dobila 55; ker je vrhovno sodišče pozneje štirim novoizvoljenim poslancem narodne skupščine, od katerih so bili trije iz vrst koalicije za demokratično enotnost, preprečilo, da bi nastopili svoj mandat, zaradi česar je opozicija izgubila dvotretjinsko večino;

I.  ker je po zadnjih samovoljnih aretacijah število političnih zapornikov naraslo na 111, med njimi pa so tudi politični voditelji, na primer Leopoldo López, Antonio Ledezma in Daniel Ceballos;

J.  ker je generalni sekretar Organizacije ameriških držav Luis Almagro Lemes 25. januarja 2017 v Evropskem parlamentu razglasil, da dialog, ki je bil vzpostavljen 30. oktobra 2016 s posredovanjem treh nekdanjih predsednikov in katoliške cerkve in ki ga je podpirala Evropska unija, ni izpolnil zadanih ciljev; ker vlada skozi celotna pogajanja ni pokazala nikakršne pripravljenosti za kompromis s koalicijo za demokratično enotnost;

K.  ker je vlada preklicala lokalne in regionalne volitve, ki bi morale potekati decembra 2016, in preprečila organizacijo referenduma o odpoklicu, pri katerem gre za ustavno določbo, ki 20 % volivcev omogoča, da zahtevajo odpoklic nepriljubljenega predsednika, čeprav so bili izpolnjeni vsi ustavni pogoji, nato pa je zagrozila, da bo do nadaljnjega prekinila vse volilne procese;

L.  ker je vpliv kubanskega režima v Venezueli na področju socialnih programov ter policijskih in varnostnih služb pripomogel k destabilizaciji demokracije in povečanju politične represije zoper opozicijo;

1.  izraža resno zaskrbljenost nad tem, da po odločbi venezuelskega vrhovnega sodišča, katere namen je bil odvzeti pooblastila narodni skupščini, prihaja do nenehnih protiustavnih kršitev demokratične ureditve v Venezueli, prav tako pa ni delitve oblasti in samostojnosti vej oblasti;

2.  obsoja odločitev venezuelskega vrhovnega sodišča, da odvzame pooblastila narodni skupščini in jih prenese nase, saj meni, da je to v popolnem nasprotju z demokratično prakso in pomeni kršitev ustavnega reda države; meni, da je ne glede na nedavno spremembo nekaterih elementov tega sklepa nujno, da venezuelska vlada v celoti obnovi demokratični red;

3.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi resnega slabšanja razmer na področju demokracije in človekovih pravic ter socialno-ekonomskih razmer v Venezueli, kjer vse bolj prevladuje ozračje politične in socialne nestabilnosti;

4.  poziva venezuelsko vlado in vrhovno sodišče, naj spoštujeta ustavo, vključno s pooblastili, ki jih daje vsem izvoljenim poslancem;

5.  poziva venezuelsko vlado, naj ohrani delitev in neodvisnost oblasti ter v celoti povrne ustavno oblast narodne skupščine; želi spomniti, da je delitev oblasti in medsebojno nevmešavanje enako legitimnih oblasti bistveno načelo demokratičnih držav, ki temeljijo na vladavini prava;

6.  poziva venezuelsko vlado, naj nemudoma izpusti vse politične zapornike; opozarja, da je narodna skupščina z zakonom o narodni spravi odobrila izpustitev političnih zapornikov, vendar je izvršilna oblast vložila veto; poudarja, da za Venezuelo ni mogoče najti trajne miroljubne rešitve, če so v zaporih politični zaporniki;

7.  poziva venezuelsko vlado, naj spoštuje ustavo in predloži volilni koledar, ki bo omogočal svobodne in pregledne volilne procese;

8.  pozdravlja resolucijo, ki jo je 3. aprila 2017 sprejel stalni svet Organizacije ameriških držav, in poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj jo podpre; poziva jo tudi, naj dejavno razišče druge možnosti, s katerimi bi lahko EU konstruktivno spodbujala politično stabilizacijo v Venezueli ter omogočila vrnitev v demokratično ureditev z učinkovitim uveljavljanjem demokracije in načel pravne države v venezuelskem ustavnem okviru;

9.  poziva Svet, naj razmisli o sprejetju usmerjenih sankcij in drugih ukrepov proti funkcionarjem in drugim osebam, odgovornim za kršenje človekovih pravic protestnikov in demokratične opozicije;

10.  poziva venezuelsko vlado, naj spoštuje in zagotavlja ustavno pravico do svobode miroljubnega zbiranja; poziva venezuelske oblasti, naj zagotavljajo varnost in svobodno uveljavljanje pravic za vse državljane, zlasti zagovornike človekovih pravic, novinarje, politične aktiviste in člane neodvisnih nevladnih organizacij, ki so v večji nevarnosti, da postanejo tarča napadov ali samovoljnega pridržanja;

11.  poziva venezuelske oblasti, naj brez odlašanja dovolijo vstop v državo za zagotavljanje humanitarne pomoči in omogočijo dostop mednarodnim organizacijam, ki želijo pomagati najbolj prizadetim družbenim sektorjem;

12.  ponavlja nujno zahtevo, da Venezuelo čim prej obišče delegacija Evropskega parlamenta, da bi vzpostavila dialog z vsemi stranmi v konfliktu;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in nacionalni skupščini Bolivarske republike Venezuele, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini in generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav.